Stoltenberg zadovoljen s povečevanjem obrambnih proračunov
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes v Bruslju predstavil zadnje podatke o obrambnih proračunih članic in izrazil zadovoljstvo, da se sredstva za obrambo v zavezništvu povečujejo že peto leto zapored in da se bo pozitiven trend ohranjal še naprej. Zdaj mejo dveh odstotkov BDP dosega že devet članic, je izpostavil Stoltenberg.
Nekaj dni pred vrhom voditeljev v Londonu, na katerem bodo v prvi vrsti obeležili 70. obletnico vzpostavitve zavezništva, je Stoltenberg danes na novinarski konferenci v Bruslju izpostavil, da so še pred petimi leti dogovorjeno mejo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) dosegale le tri države. To so bile ZDA, Velika Britanija in Grčija. Danes jih je še šest več – Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska in Romunija. “Prav nobena članica pa sredstev ne zmanjšuje,” je poudaril Stoltenberg.
Tudi sicer članice Nata sredstva, ki jih namenjajo za obrambo, vztrajno povečujejo. Če je Evropa s Kanado leta 2014 za obrambo namenjala 1,43 odstotka BDP, ta številka zdaj znaša 1,57 odstotka BDP. Skupaj z ZDA pa 2,52 odstotka BDP.
V realnih številkah to pomeni, da so vse članice Nata v letu 2019 za obrambo namenile več kot 1000 milijard dolarjev za obrambo. Levji delež sicer pade na ZDA, a tudi za ostale članice to pomeni nekaj več kot 300 milijard dolarjev. Do leta 2024, ko naj bi članice izpolnile omenjeni 2-odstotni cilj, dogovorjen v Walesu leta 2014, pa naj bi ti izdatki evropskih držav in Kanade dosegli že 400 milijard dolarjev. Večina članic naj bi tedaj tudi dosegla dvoodstotni cilj, je še dejal Stoltenberg. “To je napredek brez primere in krepi moč Nata,” je poudaril.
Slovenija je z 1,04 odstotka BDP v letošnjem letu na repu 29 članic. Slabša po tem kriteriju sta le še Belgija (0,93 odstotka BDP) in Luksemburg (0,56 odstotka BDP). Vendarle pa so se slovenski obrambni izdatki na letni ravni povečali za 7,2 odstotka (na 581 milijonov dolarjev), v zadnjih petih letih pa za skoraj 28 odstotkov. V povprečju so sicer vse članice Nata skupaj obrambna sredstva na letni ravni povečale za 6,05 odstotka, z izvzetimi ZDA pa 4,59 odstotka.
Voditelje članic v Londonu prihodnji teden čaka nadaljevanje razprave o pošteni delitvi bremen. A pozitiven trend ga navdaja z optimizmom. “Nato ostaja temelj miru in stabilnosti v evroatlantskem območju in danes Evropa in Severna Amerika prispevata največ v zadnjih nekaj desetletjih,” je poudaril.
“Nato je prvič dosegel bojno pripravljenost enot na vzhodu zavezništva. Bojujemo se proti terorizmu z urjenjem varnostnih sil v Iraku in Afganistanu in moderniziramo zavezništvo, da se bo sposobno soočati z izzivi prihodnosti,” je utemeljil svoje ocene.
“Vendar pa se ne smemo s tem zadovoljiti. Ohraniti moramo tempo,” je še dodal Stoltenberg.
Glede notranjih razprtij med članicami, ki se krepijo predvsem v odnosu evropskih velesil do ameriškega predsednika Donalda Trumpa in tudi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, pa je Stoltenberg poudaril, da v tako veliki družini vedno prihaja do razhajanj.
“A Nato je edini forum, na katerem Evropa in Severna Amerika vsak dan obravnavata izzive naši skupni varnosti. 29 članic nas je (…), zatorej ni presenečenje, da se kdaj ne strinjamo. Ampak moč Nata je v tem, da smo vedno uspeli premagati naša razhajanja in se poenotiti glede naših osnovnih nalog – ščititi in braniti drug drugega,” je še poudaril generalni sekretar Nata. (sta)