Projekti ljubljanske oblasti ne pijejo vode, stremuhe napaja pohlep

Piše: Davorin Kopše

Ljubljanska oblast uresničuje smrtonosen projekt gradnje kanalizacije preko pitne vode. Ta projekt izvajajo arogantno, s pomanjkljivo dokumentacijo in brez privolitve lastnikov zemljišč. Morda še najhuje pa je, da niso bile opravljene ocene vpliva celotnega projekta na okolje. Kljub nasprotovanju in upiranju dela prebivalstva in večine v Državnem zboru, ki je jasno izrazila nasprotovanje, se izvajanje del nadaljuje. Bo večina v Državnem zboru dovolj?

Teme kanalizacija preko vodovarstvenega območja se ne bom lotil s strokovnega vidika izvedbe tega spornega projekta, ampak kot prebivalec Ljubljane, kot človek in kot nekdo, ki je med spremljanjem dogajanja skozi logična sklepanja začutil nevarnost. Nevarnost sem začutil kot nekdo, nad katerega dvigneš gorjačo, nož, orožje … v našem primeru podobno nevarnost kot ga prinaša biološko orožje, zato projekt gradnje kanalizacije preko zajetja pitne vode doživljam kot teror/terorizem. Terorizem je namreč nelegalna dejavnost, ki za svoje interese drugim jemlje pravico do varnosti in brezobzirno napada prav varnost, nato pa še zdravje in življenja.

Dragi Ljubljančani, preti nam nevarnost! Nevarnost nam ne preti le iz kanalizacijskih cevi, ampak predvsem direktno iz kabineta župana mesta Ljubljana. Saj veste, orožje ni nevarno, nevaren je lahko le tisti, ki orožje drži v roki, ko gre za večja in učinkovitejša orožja pa je nevarna celotna posadka – ekipa. Kabinetu lahko potencialno kot sodelujoče dodamo še najmanj podjetje Vodovod – kanalizacija (VOKA), Agencijo republike Slovenije za okolje in celo Ministrstvo za okolje in prostor z vsemi vodstvi odkar je ta sporen in nevaren projekt začet. Ministrstvo je namreč tisto, ki je dolžno izvesti presojo, projekt dovoliti, omejiti ali ustaviti.

Janković je pred volitvami obljubljal nove projekte, danes Ljubljančani neposredno spoznavamo katere in kakšni so ter možne strahotne posledice. Kot da mega (beri megla) projekt Stožice ni dovolj, kot da sumljivi nepremičninski posli Zorana Jankovića in njegovega krdela niso dovolj, kot da odpisani milijoni niso dovolj, kot da njegova aroganca ni dovolj, ko da … Mislim, da je tokrat dovolj. Nihče normalen ne more več podpirati tega človeka in garniture ljubljanske mestne oblasti. Tudi za ceno priznanja zmotne podpore do zdaj ne. Ogrožanje zdravja in življenj bi moralo prebuditi slehernega izmed najmanj tristo tisoč ogroženih prebivalcev Ljubljane. Sem lahko mirno prištejemo še dnevne migrante, ki se v Ljubljano vozijo na delo, turiste in tiste, ki prihajajo po drugih opravkih, npr. na zdravljenje. Na ta način lahko kaj hitro pridemo do pol milijona. Za eno četrtino Slovenije (Držim se za glavo). Ni se treba izdati kot bivši podpornik ali volivec, le pretrgati je treba nit s to nevarno strukturo mestne oblasti in njene klake, pa čeprav je vez nevidna.

Poslanec Državnega zbora in svetnik Mestne občine Ljubljana (MOL) Anže Logar iz Slovenske demokratske stranke, ki je lansko leto kandidiral za župana MOL, opozarja na nevarnosti tega projekta že od leta 2016, ko je namen prikukal na dan. Žal se ljubljanski volivci niso odločili za Logarja, zato danes gledamo nevarno predstavo iz Kleč pri Ljubljani iznad vodnega vira, od koder se z vodo napaja celotno mesto Ljubljana. Za zdaj.

Logarju je po nekajletnih prizadevanjih, javnemu izpostavljanju, postavljanju poslanskih vprašanj in zahtevanjih odgovorov v mestnem svetu te dni vendarle uspelo v Državnem zboru združiti politične sile, ki so na njegovo in pobudo Slovenske demokratske stranke z veliko večino brez glasu proti s sedeminšestdesetimi (67) glasovi izglasovali priporočila Ministrstvu za okolje in prostor, ministru Simonu Zajcu in vladi RS, da ukrepajo in zagotovijo ljudem pravico do pitne vode in do spoštovanja zasebne lastnine.

Bojim se, da bodo naknadno spet izvedli poseben spin z novimi kvazi dejstvi in zavajanji in dokončali ta ne le za Ljubljano uničujoč projekt. Akterji so povezani z globoko državo, teh pa ne zanima nič drugega kot materialna korist in zaslužek na čim krajši rok. Po nekaterih izjavah naj bi Janković celo izjavil, da ga posledice, ki bodo vidne čez dvajset let ne zanimajo, saj njega takrat več ne bo. Še ta izjava je butasta, posledice bodo takoj. Res, ampak res, tega človeka je treba ustaviti takoj! Oblast, ki je v njegovih rokah je namreč smrtonosna.

Jasno je, da policija pač dela po zakonih, podzakonskih aktih, navodilih, odredbah in sodbah, ampak kako je mogoče, da se v pravni državi zgodi, da policija varuje tiste, ki so pripravljeni svoj pohlep dosegati skozi cilje, ki ogrožajo našo varnost, naše zdravje, življenja in obstoj tako Ljubljančanov kot Ljubljane? Na daleč je videti, da je del hobotnice tudi sodstvo. Sodnica Nina Batetto je namreč med drugim izdala akt, ki nalaga lastnikom zemljišč odgovornost, če bi ovirali gradbena dela na njihovih lastnih zemljiščih, za kar izvajalec ni dobil dovoljenja. Kaj bo mobiliziralo ljudi, če ne borba za lasten obstoj? Žal se zdi, da zgodba o pitni vodi, kanalizaciji in Jankoviću še ni dosegla kritične mase ušes. Ne zatiskajmo si oči, spreglejmo, razmislimo in širimo alarm za splošno nevarnost. Županu moramo povedati, da je nad Zokijem Bog in da se Bog ne piše Janković.

Bomo videli ali se bo kriza odločanja nadaljevala, ali bo vendarle kdo zbral dovolj poguma in sposobnosti, da bo ta nevaren projekt za vedno odpravil.

Natočimo si kozarec vode iz pipe. Za zdaj to še lahko storimo, ali bo tako ostalo pa je odvisno od nas samih. Politika Slovenske demokratske stranke in parlamenta, kot je videti, ne bo dovolj. To je stvar nas vseh, zato naj vsak, ki pije vodo, ukrepa po svojih močeh. Če bo treba, in kot je videti bo treba, se vidimo na licu mesta, kjer se izvajajo gradbena dela za polaganje kanalizacijskih cevi nad vodnim zajetjem. Vedeti moramo, da imamo to pravico in da nas tudi policija ne more ustaviti. Tudi posameznikom v policiji ni interes (upam) piti fekalno vodo.