Kučan za Delo modroval o “zgodovinskem trenutku” za Evropo in Slovenijo pred 30 leti, a leta 1989 in leto kasneje je sam opletal z izrazitimi anti-slovenskimi in anti-evropskimi izjavami!
Bivši predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela dejal, da je s padcem Berlinskega zidu leta 1989 nastal zgodovinski trenutek; Evropa je bila zrela, da preseže delitve iz hladne vojne. A kasneje procesi niso bili tako premočrtni, kot so nekateri upali. Spregovoril je tudi o širitvi in (ne)delujoči demokraciji EU.
Pred 30 leti so bila pričakovanja velika, a niso se vsa uresničila. Po Kučanovih besedah so bila sicer pričakovanja različna, njihov skupni temelj pa je bil, da s padcem Berlinskega zidu nastopa obljubljena doba Evrope brez razlik, zavezane istim vrednotam, ki bo skupaj gradila prihodnost.
“Ko je prišel srečni trenutek, je ta do neke mere zameglil realnost in objektivne razlike. Kasneje so te postajale čedalje bolj očitne, posebej ob pričakovanju širitve evropske integracije na vzhod. Takrat so se pojavili problemi, pred katerimi se je dolgo mižalo. ‘Veliki pok’, hkratni pristop desetih novih članic EU, je zameglil dejstvo, da so razlike velike in jih ni mogoče kar pomesti pod preprogo,” meni Kučan.
Kot je opozoril, ni bilo poglobitve odnosov, “prišlo pa je do širitve, in to take, ki je spregledovala, ali so članice ‘evropeizirale’ svoje odnose in izpolnile kriterije”. “Romunija in Bolgarija sta imeli nedelujočo demokracijo in defektno evropeizacijo, vprašanje je tudi, koliko je izpolnjevala pogoje Hrvaška. Po mojem jih v celoti ni. Prevladali so ekonomski interesi, širitev trga. Zato je prišlo do povratnega udarca – najprej velik optimizem, potem soočenje z realnostjo.”
Meni, da bi bilo prav, da postane država članica takrat, ko izpolni pogoje, ki morajo biti in so na začetku tudi bili za vse enaki. “Ne pa, da so v čakalnici, ali še veliko slabše, kot zdaj, da so v predčakalnici celo tiste države, ki šele čakajo na datum začetka pogajanj.”
“Če razumem Macronovo stališče v zvezi z Makedonijo, gre za ponovitev stališča o poglobitvi pred širitvijo, a je to potrebno utemeljiti, argumentirati (…). Dokler pri ključnih igralcih znotraj EU ne bo volje za resen napor po jasnejši definiciji, kaj ta najbrž najnaprednejša integracija v zgodovini človeštva pomeni, toliko časa bodo ostajale dileme in z njimi prostor za manipulacije, izigravanja, merjenja moči. Konkreten primer sta tudi schengen in Hrvaška. Ko Zagreb pri tem govori o zmagi hrvaške diplomacije, se sprašujem: Zmagi nad kom? Nad čim? Kvečjemu bi to bila zmaga nad sabo, da ji je uspelo izpolniti pogoje. Prikritega zmagoslavja, kdo je koga izigral, je v odnosih v EU preveč (…). Kaže se skozi delo evropske komisije, skozi glasovanja v evropskem parlamentu,” opozarja Kučan.
Po Kučanovem mnenju smo danes v veliki meri soočeni s problemom nedelujoče demokracije. “Eden od temeljev demokracije je neodvisnost sodstva, pravna država. Ko enkrat spodkopljete ta temelj, ste na terenu arbitrarnosti. To, da se politika, oblast že vrsto let ne odziva odločno na pojave rušenja avtoritete sodstva, je pomanjkanje poguma in sprenevedanje. Spregleduje se posledice tega početja za delujočo demokracijo. Na ravni Evrope pa gre tudi za vprašanja neizoblikovane fizionomije EU in vpliva državljana na odločanje,” je med drugim še dejal v pogovoru.
Sedaj pa pozor: eno je to kar Kučan za Delo razlaga leta 2019, drugo pa tisto kar je Kučan izjavljal leta 1989 in leta 1990.
Slovenski narod seveda izpred 30 let pomni predvsem Kučanove anti-evropske, anti-slovenske in anti-osamosvojitvene izjave. Na tem mestu si jih zato še enkrat poglejmo!
Milan Kučan: »Na koncu se čuti nekaj slovenskih pisateljev in njim pridruženih članov pristojnih za to, na napišejo novo ustavo. Tu gre za tipično meščansko ustavo, ki je slabša od Čosićeve, kajti Čosićeva je sicer meščanska, ampak ostaja vsaj z eno nogo znotraj socializma in znotraj Jugoslavije. Ti naši pa ne govorijo niti o Jugoslaviji, niti o socializmu, niti o osvobodilni fronti. Ampak govorijo o naravni pravici slovenskega naroda, da, izhajajoč iz neodtujljivih pravic človeka, naredijo družbo po svoji oz. po Bučarjevi meri.« 15. april 1988, Seja širšega kolegija republiškega sekretarja za notranje zadeve v Tacnu
Milan Kučan: »Mislim pa, da je potrebno in možno jasno povedati, da v Sloveniji ni kontrarevolucije in ni množičnega nacionalističnega gibanja zoper Jugoslavijo in za odcepitev.« Delo, 28. junij 1988
Milan Kučan: »Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta… vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo.« 26. oktober 1988 (javna debata z Viktorjem Žakljem, partijskim ekonomistom in politikom, ko so oktobra 1988 debatirali o viziji »tretje« Jugoslavije.
Milan Kučan: »Drugič te, da slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega – je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana.« Govor Milana Kučana na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu, Delo, 8. februar 1989
Milan Kučan: »Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi.« Milan Kučan na plenumu CK ZKJ v Beogradu, Delo, 28. september 1989
Milan Kučan: »Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre,… z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi.« Delo, 2. oktober 1989
Milan Kučan: »Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija… /…/ Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti…« Milan Kučan, izrečeno na 11. kongresu ZKS, december 1989
Milan Kučan: »Veliko sem imel stikov s tujimi politiki in diplomati in nihče ni pokazal razumevanja za slovensko separatistično tendenco. Vsi pa so pokazali veliko razumevanje za to, da bi se slovenski pogled na demokratizacijo Jugoslavije uveljavil po demokratični poti. Evropa ne mara teh velikih pretresov.« Delo, 30. december 1989
Milan Kučan: »O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.« Izrečeno: 31. januar 1990
Milan Kučan: »Bistvena je torej vsebina skupnega življenja v Jugoslaviji, sama forma je pri tem manj pomembna.« 5. februar 1990
Milan Kučan: »Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji.« Knjiga Milan Kučan, februar 1990
Milan Kučan: »Ne sodim… niti med tiste, ki so za vsako ceno za samostojno Slovenijo.« Delo, 17. marec 1990
Milan Kučan: »O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji. Delo, 20. april 1990
Milan Kučan: »Tako ne gre, vlada se zaveda, da osamosvojitve ni mogoče izvesti tako hitro… In ravno tisti, ki bi moral biti najbolj odgovoren za to vlado, ji je zaril nož v hrbet. /…/ Referendum naj bo naslednje leto poleti in takrat naj bodo dani roki za osamosvojitev.« Izrečeno na sestanku vseh predsednikov parlamentarnih strank, 14. november 1990, Dosje, Demokracija, 2002
Milan Kučan: »Nastanek slovenske nacionalne države ni cilj, ampak predvsem izhodišče in sredstvo za vstop slovenske države v evropske in v nove jugoslovanske integracijske tokove.« Delo, 21. novembra 1990
»Mene je predvsem zanimalo in po svoje tudi skrbelo, to je odločitev, ki pomeni za prevzemanje odgovornosti za to kar bomo naredili z državo, ki bo nastala na podlagi tega plebiscita.« Milan Kučan na dan razglasitve rezultatov plebiscita, 26. december 1990, Portret: Milan Kučan, TV SLO 1, 21. junij 2011
Milan Kučan: »Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem.« MMC RTV SLO, 23. december 2015
Kučan je bil in ostal YU-goslovan! Zato tudi Slovenija ni bila nikoli njegova intimna opcija!
Kučko je navadna kučka. Strahopetec in ne-Slovenec…
hoj
Globalistom zmerom tak pašejo.
boditevcvetju
kdaj bo prišla matilda po tega murgelskega gremlina?
Tako kot Kučan se tudi veliko Slovenk pari s če-fur-ji (poglejte si priimke naših vrlih Mojc). To je bil in je projekt beograjske akademije nauka. Svojo identiteto smo začeli izgubljati z ločitvijo od Germanov.