Čebelarji poudarili pomen lokalne hrane
Čebelarska zveza Slovenija je danes na Brdu pri Lukovici pred petkovim slovenskim dnevom hrane in tradicionalnim zajtrkom s slovenskim kosilom poudarila pomen lokalne hrane. Slovenija bo prihodnje leto evropska gastronomska regija, predsedovala bo Svetu EU, zato je pomen lokalnega še toliko večji.
“Samo iz slovenske hrane se da narediti fantastično kosilo,” je predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč poudaril povabljenim na kosilo, ki ga je pripravil kuharski mojster Uroš Štefelin iz Vile Podvin.
Noč je spomnil, da so čebelarji začeli graditi zgodbo tudi na kulinariki, začeli so namreč z medenim zajtrkom, ki je prerasel v tradicionalni slovenski zajtrk in slovenski dan hrane – tega obeležujemo vsak tretji petek v novembru.
Kot je poudaril, je morda zdaj čas, da ta projekt dobi “brate in sestre”. Želi si namreč, da bi prihodnje leto, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU, na mizah moč dobiti le slovensko hrano.
“Slovensko čebelarstvo je svetovna posebnost, smo prepoznavni v svetu,” je še dejal Noč in dodal, da bi to morala država izkoristiti. “Da skupaj pišemo medeno pravljico, ki si jo Slovenija zasluži,” je še poudaril.
Da so dogodki, s katerimi se promovira hrana lokalnega izvora, pomembni, pa je dodal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek. “Zdravo je jesti lokalno zaradi več vidikov: varujemo okolje, lokalno pridelana in predelana hrana je praviloma z manj aditivi, ima boljšo notranjo kakovost,” je dejal.
Zato je po njegovem prav, da se tega zavedamo, ne samo v petek ob dnevu slovenske hrane, temveč vsak dan. Podgoršek je podprl Nočevo idejo, da bi prihodnje leto, ki bo pomembno z vidika promocije hrane in države kot kulinarične destinacije, jedli predvsem prehranske izdelke iz Slovenije, iz slovenskih surovih, pridelane in predelane v Sloveniji.
Podgoršek si želi, da bi bila na domačih krožnikih hrana lokalnega porekla, ob tem pa je pozval potrošnike, naj o lokalnih pridelkih razmišljajo in po njih posegajo tudi takrat, ko z nakupovalnimi vozički hodijo med trgovskimi policami.
“Podpiramo sodelovanje, povezovanje, kratke verige,” je dejal. Za ministrstvo je pomembno, da ima potrošnik na voljo varno in kakovostno hrano, zato nima tolerance do nedovoljenih aditivov v hrani.
Državni sekretar se je ob tej priložnosti zahvalil celotni verigi preskrbe s hrane, predvsem kmetu, živilsko predelovalni industriji, pa tudi trgovini in vsem, ki na poti pomagajo, da hrana pride na krožnike.
Če bi bila v času predsedovanja Slovenije Svetu EU na mizah le slovenska hrana, bi to zelo veselilo etnologa Janeza Bogataja. “Iz vaših ust v državna ušesa,” je poudaril. Ob tem je dodal, da je premalo uporabljati samo dobre sestavine, kuhati kakovostno in misliti samo na dobre okuse, začimbe. Izjemno pomembno v sodobnem svetu namreč je, če poznamo zgodbe o jedeh.
Bogataj je izrazil zadovoljstvo tudi nad Štefelinom, ki je prevzel “dirigentsko palico” kosila pri čebelarjih. Uvršča ga namreč v skupino t.i. prvih kuharskih mojstrov, ki razumejo in znajo, kako je treba slovensko prehransko kulturno dediščino interpretirati na sodoben način.
Štefelin, ki v kuhinji za sestavino uporablja tudi slovenski med, je poudaril pomen lokalnih sestavin. V Vili Podvin po njegovih besedah spodbujajo kmete in pridelovalce k sodelovanju, tudi v smislu gojenja sestavin, ki jih sicer v okolju ni. Ob tem je poudaril še, da so stare slovenske tradicionalne jedi res dobre, včasih jih je treba le nekoliko prilagoditi in jim dati nov pridih. (sta)