Zuckerberg v kongresu zagovarjal idejo o uvedbi kriptovalute libra

Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg danes v odboru za finance predstavniškega doma ameriškega kongresa zagovarja idejo o uvedbi nove kriptovalute libra. A se je zaslišanje hitro sprevrglo v prepir med demokrati in republikanci glede svobode govora.

Facebook je izpostavljen kritikam zaradi vloge, ki jo je imel pri širjenju propagande in laži pred volitvami 2016, in uvaja ukrepe, ki bi te pojave omejili. A je Zuckerberg v kongresu zagotovil, da političnega govora ne bodo omejevali ali preverjali, če je lažniv ali ne. O tem naj se odloča vsak uporabnik sam.

Demokratka Maxine Waters ga je obtožila, da dovoljuje objavo laži zaradi dobička. “Imate politiko, ki dovoljuje laži, zavajanja in prevare, Facebook pa proda več oglasov in zasluži več denarja,” je dejala. Zuckerberg je odvrnil, da govorov politikov ne preverjajo, ker menijo, da je v demokraciji pomembno, da ljudje sami ocenijo, kaj politiki govorijo. Dodal pa je, da imajo zaposlene preverjevalce dejstev za oglase, ki niso politični. Poleg tega pa da politični oglasi predstavljajo le majhen del prihodkov.

Zuckerbergu je na pomoč pristopil republikanec iz Kentuckyja Andy Barr, ki ga je pozval, naj ne popušča pod pritiski za cenzuro političnega govora. Vprašal ga je, ali bo zagotovil, da ne bodo cenzurirali oglasov v podporo predsedniku Donaldu Trumpu, in Zuckerberg je znova odgovoril, da morajo ljudje sami oceniti, kaj politiki govorijo.

Se pa ukvarjajo s tem, kako obravnavati lažne videoposnetke, ki se prirejeni tako, da delujejo resnično. Pred kratkim je po Facebooku in drugje krožil predelan posnetek predsednice predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi, na katerem je delovala, kot da je pijana. Facebook tega posnetka ni umaknil, čeprav je bil lažen.

Zuckerberg je glede libre v uvodnem nagovoru dejal, da Facebook nima nadzora nad to kriptovaluto, saj je oblikovan poseben odbor oziroma združenje za libro, v katerem je 21 podjetij in vsako ima svoj enakovreden glas. Tudi glede libre so bili bolj kritični demokrati, ki pravijo, da nedemokratična podjetja ne bi smela izdajati svojih valut, republikanci pa so sprejeli argument, da gre za inovacijo, ki bo utrdila ameriško finančno vodstvo v svetu.

Združenje za libro ima 21 članov, med katerimi sta poleg Facebooka najbolj znana Uber in Lyft. Uvodoma so sodelovala znana velika finančna podjetja, kot so Visa, Mastercard, PayPal in eBay, vendar so se umaknila zaradi številnih pomislekov in pričakovanja odpora v Washingtonu. Zuckerberg je kongresnikom zagotovil, da libra ne bo začela delovati nikjer v svetu, dokler ne bo dobila zelene luči ameriških regulatorjev.

“To ni poskus izdaje suverene valute. Gre le za način izmenjave denarja med ljudmi, kot je primer pri podobnih obstoječih plačilnih sistemih,” je zagotovil Zuckerberg in opozoril, da morajo ostati najbolj napredni pri inovacijah, sicer jih bo prehitela Kitajska.

Facebook se sicer sooča s preiskavami zaradi protikonkurenčnega obnašanja in premajhne zaščite varnosti uporabnikov s strani Zvezne komisije za trgovino (FTC), ki mu je že izdala kazen v višini petih milijard dolarjev. Preiskave vodi sedaj skupaj 47 pravosodnih ministrov zveznih držav in ozemelj ZDA, Facebook pa je skupaj z Googlom, Amazonom in Applom predmet posebne preiskave pravosodnega ministrstva ZDA, ki ugotavlja ali omenjeni velikani z monopolnim obnašanjem zatirajo inovacije. (sta)