Ob svetovnem dnevu opozorila o družbenih posledicah kronične bolečine
Slovensko združenje za zdravljenje bolečine in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča sta ob današnjem svetovnem dnevu boja proti bolečini opozorila, da je kronična bolečina problem celotne družbe, ki terja interdisciplinarno obravnavo. V Sloveniji zaradi kronične bolečine trpi 22 odstotkov prebivalstva med 18. in 75. letom.
Združenje in inštitut sta ob svetovnem dnevu pripravila več aktivnosti. Tako bo danes v prostorih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije potekal posvet o kronični bolečini, že v četrtek pa se je stroka zbrala na konferenci o družbenem vplivu bolečine. Z obema dogodkoma se naša država pridružuje mednarodni pobudi z naslovom Družbeni vpliv bolečine (Societal Impact of Pain – SIP).
Pobudo izvaja Evropska federacija za bolečino, ki želi na evropski ravni prispevati k zmanjšanju družbenih posledic bolečine. V Evropi namreč vsaka peta oseba, skupno 150 milijonov ljudi, trpi za kronično bolečino. Njeno neustrezno zdravljenje za družbo prinaša številne negativne učinke in tudi vse bolj obremenjuje zdravstveni sistem.
Predstavnica združenja Nevenka Krčevski Škvarč je pred začetkom četrtkove konference v izjavi za medije poudarila, da je kronična bolečina velik javnozdravstveni problem. Zaradi nje se veča delovni absentizem in število prezgodnjih upokojitev. S tem povezani stroški na evropski ravni dosegajo 240 milijard evrov letno.
Predsednik združenja Gorazd Požlep je opozoril, da je problem kronične bolečine tudi v Sloveniji zelo velik. Po najnovejši raziskavi iz junija 2019 zaradi nje trpi 22 odstotkov prebivalstva med 18. in 75. letom. Velika večina bolnikov obišče zdravnika, 40 odstotkov pa jih poišče tudi alternativno pomoč.
“Pri zdravljenju kronične bolečine smo bistveno manj učinkoviti kot pri zdravljenju akutne, zato je zelo pomembno, da akutno bolečino obravnavamo čim prej in čim bolj učinkovito ter s tem preprečimo nastanek kronične,” je dejal Požlep. Tudi Helena Jamnik z rehabilitacijskega inštituta Soča je izpostavila pomen ustrezne strokovne obravnave.
Po njenih besedah je prav tako pomembno, da problem kronične bolečine poleg zdravstvenega osebja razumejo tudi delodajalci, civilna družba, odločevalci in drugi. “Kronične bolečine ne smemo razumeti kot problem drugih, saj lahko doleti vsakogar. V življenje se ponavadi priplazi skozi stranska vrata,” je pojasnila.
Četrtkova konferenca je poudarila tudi potrebo po boljšem pregledu in spremljanju podatkov o kronični bolečini. Tako je maja Svetovna zdravstvena organizacija potrdila 11. izdajo mednarodne klasifikacije bolezni, ki vključuje nove diagnostične kode za obravnavo primerov s kronično bolečino.
Pri projektu je sodelovala tudi Eva Kosek s švedskega Inštituta Karolinska, ki je bila med udeleženci konference. Po njenih besedah kronično bolečino zaenkrat opredeljujemo arbitrarno in jo pojmujejo kot bolečino, ki vztraja preko časa, ki je potreben za celjenje katerihkoli tkiv, kar pomeni od treh do šestih mesecev.
Sicer na inštitutu Soča potekajo programi interdisciplinarne rehabilitacije oseb s kronično bolečino. Izvajajo jih timi posebej usposobljenih zdravstvenih strokovnjakov, ki jih sestavljajo zdravnik, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt in socialni delavec. Osredotočajo se predvsem na izboljšanje funkcijskega stanja bolnika. (sta)