Morales v vodstvu po nedeljskih volitvah v Boliviji
Sedanji bolivijski predsednik Evo Morales je po preštetju večine glasovnic zmagal na nedeljskih predsedniških volitvah v državi, a bo najverjetneje moral v drugi krog, kjer se bo pomeril z desnosredinskim izzivalcem Carlosom Meso. To bi bilo prvič, da Morales ne bi zmagal že v prvem krogu.
Po preštetju 84 odstotkov glasovnic je levičarski Morales prejel 45,3 odstotka glasov, bivši predsednik Mesa pa 38,2, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila volilna komisija.
Za zmago v prvem krogu bi Morales potreboval 50 odstotkov glasov, ali pa vsaj 40 odstotkov glasov, če bi imel hkrati še 10 odstotnih točk prednosti pred prvim zasledovalcem. Zaenkrat tako vse kaže, da bo potreben drugi krog, v katerem se bosta predvidoma 15. decembra pomerila 59-letni Morales in 66-letni Mesa.
Morales, ki ima predvsem veliko podporo med domorodnim prebivalstvom, se je potegoval za svoj četrti mandat in doslej je vedno zmagal že v prvem krogu.
Vendarle ohranja upanje, da bodo na koncu glasovi, ki jih še niso prešteli, prinesli potrebno razliko za zmago v prvem krogu. Manjkajo namreč še predvsem glasovnice iz ruralnih območij. Prepričan pa je, da bo tudi v morebitnem drugem krogu ostal na vrhu. “Znova smo zmagali,” je že izjavil pred privrženci v La Pazu po razglasitvi prvih rezultatov.
Na drugi strani je slavil tudi Mesa, ki je Bolivijo kot predsednik že vodil med letoma 2003 in 2005. “Dosegli smo nesporno zmago,” je po poročanju dpa komentiral dosedanje rezultate, ki ga vodijo v drugi krog. Že ga je podprl tudi liberalni senator Oscar Ortiz, ki se je uvrstil na tretje mesto med sicer skupno devetimi predsedniškimi kandidati.
Mesa upa, da mu bo vse večja naveličanost nad Moralesom na predsedniškem položaju na koncu prinesla potrebno prednost za zmago. Moralesu očita avtoritarno vodenje države, zlasti po številnih pravnih manevrih, s katerimi je dosegel, da v državi ni več omejitve števila mandatov na predsedniškem položaju. Prav tako naj bi poskušal nadzorovati medije in sodno vejo oblasti. Podpira tudi venezuelsko vlado pod vodstvom predsednika Nicolasa Madura.
Predsedniku so priljubljenost načeli tudi obsežni gozdni požari, ko ni hotel razglasiti izrednih razmer. To je sprožilo tudi proteste. Prav tako se sooča s kritikami zaradi gospodarskega stanja in fiskalne politike v državi, ki se mora zaradi velikega proračunskega primanjkljaja vse bolj zadolževati.
Po drugi strani pa Moralesu priznavajo, da je v 11-milijonsko državo pripeljal gospodarsko in politično stabilnost, predvsem pa znižal revščino, zlasti med domorodnim prebivalstvom. Stopnjo revščine v državi je znižal s 60 odstotkov leta 2006 na 35 odstotkov leta 2018. Država je pod njegovim vodstvom imela višjo gospodarsko rast, kot povprečje ostalih držav v regiji, prav tako pa je Bolivija vlagala v infrastrukturo in izboljšala življenjske pogoje in socialno vključenost bolivijskih domorodcev.
Mesa je bil medtem leta 2005 prisiljen v odstop zaradi zlorab pri upravljanju naravnih plinskih bogastev. In Morales je že dejal, da bi zmaga desnice pomenila “vrnitev v zgodovino”, še poroča dpa. (sta)