Libanonci so na protestih zahtevali odstop vlade
V Libanonu je v nedeljo več sto tisoč protestnikov zahtevalo odstop vlade. Največje libanonske stranke so se medtem dogovorile za podporo reformnemu svežnju, ki ga je pripravil premier Saad Hariri.
Nedeljska zborovanja so bila najmnožičnejša v štirih dneh protestov, ki so ohromili to sredozemsko državo. Bejrut, Tripoli in druga večja mesta po državi so tako rekoč obstali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Protestniki zahtevajo odstop vlade premierja Haririja, ki je članom svojega kabineta postavil ultimat, da do danes podprejo njegov reformni načrt. Po navedbah neimenovanega predstavnika kabineta so se največje stranke v nedeljo dogovorile, da bodo podprle predloge, za katere Hariri upa, da jih bo vlada potrdila na današnji seji.
“Predloge je poslal vsem strankam in prejel njihovo podporo, še posebej od Svobodnega domoljubnega gibanja in Hezbolaha, in jutri se bo sestal kabinet, da jih potrdi,” je dejal predstavnik kabineta, ki je omenil dve koalicijski stranki, ki nasprotujeta odstopu vlade.
Po vsej državi so protestniki, opremljeni z libanonskimi zastavami, vzklikali “Revolucija!” in “Ljudje zahtevajo padec režima”, kar je bil eden glavnih sloganov na protestih med arabsko pomladjo leta 2011.
Nezadovoljstvo nad slabim gospodarskim položajem v državi je dolgo tlelo med Libanonci, sodu pa je izbil dno predlog obdavčitve klicev preko aplikacij za sporočanje, ki je v četrtek zvečer ljudi pognal na ulice.
Vlada se je hitro odpovedala načrtu, a to protestnikov ni pomirilo in zdaj zahtevajo temeljito spremembo političnega sistema, nezadovoljni pa so tudi zaradi korupcije, varčevalnih ukrepov in slabe infrastrukture.
Reformni načrti po navedbah vira v kabinetu ne predvidevajo uvedbe novih davkov, vključujejo pa privatizacijo v nekaterih panogah.
Številnih Libanoncev novica ni pretirano ganila. “Ukinitev davkov ni dovolj. Hočemo, da odgovarjajo za korupcijo. Hočemo nazaj svoj denar,” je po navedbah AFP izjavil eden od protestnikov.
“Lažejo nam več kot 20 let. Siti smo in hočemo, da vsi politiki odidejo,” je pristavila protestnica.
Po podatkih Svetovne banke pod pragom revščine živi več kot četrtina libanonskega prebivalstva, medtem ko politični razred ostaja praktično nespremenjen že od konca 15 let trajajoče državljanske vojne v 90. letih prejšnjega stoletja.
Libanon se je na indeksu zaznave korupcije Transparency International leta 2018 uvrstil na 138. mesto med 180 državami.
Libanonska politika lovi ravnotežje med največjimi verskimi skupnostmi v državi – kristjani, suniti, šiiti in druzi. Kritiki jim očitajo klientelizem in ščuvanje državljanov drugega proti drugemu po verski liniji.
Libanon je na robu gospodarskega kolapsa in vlada razmišlja o nizu varčevalnih ukrepov, s katerimi želi pomagati opešanemu gospodarstvu in si zagotoviti 10 milijard evrov pomoči, ki so jo Libanonu lani obljubili mednarodni donatorji.
Libanon je ena najbolj zadolženih držav na svetu. Javni dolg po podatkih finančnega ministrstva znaša 77 milijard evrov, kar je 150 odstotkov BDP. Slab gospodarski položaj je posledica napetih političnih razmer v državi in osem let trajajoče državljanske vojne v sosednji Siriji. (sta/ured)