Ko sem (ob)sedel ob računalniku in je bil na mojem zaslonu odprt Twitter sem si z nasmehom rekel: »Napiši kaj o socialnih omrežjih in predvsem o njihovi razširjenosti in vplivu. Najlaže je pisati o nečem, kar imaš pred seboj«.
Torej …
Družabno omrežje, je spletno mesto, aplikacija, platforma, ki združuje ljudi, da bi se pogovarjali, delili ideje in interese ali sklepali nova prijateljstva. To vrsto združevanja, sodelovanja in deljenja mnenj in objav imenujemo socialni mediji. Za razliko od tradicionalnih medijev, ki jih ustvarja morda kakih deset ljudi, spletna mesta v družabnih medijih vsebujejo vsebine, ki jih ustvari na stotine ali celo milijone različnih ljudi. V nadaljevanju navajam del seznama nekaterih največjih socialnih omrežij, ki se danes uporabljajo.
Povedati je treba, da socialna oz. družabna omrežja uporablja vse več ljudi. Človek je namreč socialno bitje z željo po osebnem uveljavljanju in širjenju svojih ter idej drugih, ki se mu zdijo zanimive iz različnih vidikov. Z vse večjim uveljavljanjem tovrstnega »druženja« spoznavamo, da imajo socialna omrežja in nasploh digitalizacija družbe vse večji vpliv in s tem moč. Kdor v teh sferah krepi svojo prisotnost, povečuje svojo moč in vpliv (t.i. opinion makers oz. ustvarjalci javnega mnenja). Uporabniki omrežij imajo za svojo prisotnost različne motive. Nekateri se zabavajo, iščejo nove prijatelje ali celo partnerje, drugi imajo poslovne razloge in se poskušajo na ta način oglaševati, moje osredotočenje v tem prispevku pa je namenjeno pozornosti vpliva na politične teme in odločanje na tem nivoju.
Najbolj razširjena orodja spletnega druženja
Uporablja ga že skoraj dve in pol milijarde ljudi po vsem svetu in je najbolj razširjeno omrežje te vrste. Tukaj se formirajo skupine (javne in zaprte), omogoča zasebni ali skupinski klepet na podorodju Messenger, objavljanje in deljenje videoposnetkov (tudi v živo), fotografij in drugo.
Ima okrog tristopetdeset tisoč uporabnikov. Orodje omogoča kratke objave in delitve. Objave so lahko tekstualne, video, avdio in slikovne ter zasebne klepete preko finkcije imenovane DM – direct mesage, kar pomeni, da omogoča pošiljanje sporočil namenjenih konkretno določeni osebi ali več osebam.
Na njem deluje nekaj čez tri milijone ljudi. Analiza je pokazala, da to orodje uporabljajo večinoma bolj izobraženi (raziskava iz ZDA), ki objavljajo predvsem strokovne vsebine z različnih področij.
Ena milijarda ljudi objavlja na Instagramu. Namenjen je uporabnikom, ki so dinamični in ustvarjalni ter veliko potujejo. Na tej platformi so aktivni predvsem mlajši od 35 let, ki največkrat objavljajo video in slikovne materiale podprte s kratkimi teksti poljubnih vsebin.
Naj od mnogih omenim vsaj še nekatere
- Snapchat – 330 milijonov uporabnikov
- Pinterest – 290 milijonov uporabnikov
- Reddit – 330 milijonov uporabnikov.
Vpliv svetovnega spleta na javno mnenje
Najprej je morda pomembno povedati, da so socialna omrežja, ki so instalirana na naprave, povezane na internet, globalna omrežja. Za povezavo kjerkoli na zemeljski obli potrebujemo infrastrukturo in ustrezno napravo (računalnik, prenosnik, telefon, tablico, Play station, TV in podobno) in že se lahko prijavimo in (so)delujemo globalno.
Če odmislim vsebino, vsakič znova impresionirajo reakcije na tvite ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Že v prvi minuti po objavi se števec všečkov zavrti preko tisoč, nič kaj dosti manj pa ni posredovanj njegovih tvitov drugim uporabnikom. Če za trenutek pokukamo v Slovenijo lahko hitro ugotovimo, da v tem smislu ni primerjave. V Sloveniji je ob bistveno manjšem obsegu in dosegu zaradi števila populacije v zaostanku tudi odnos in spoznanje uporabnikov kakšno moč/potencial držijo v rokah.
Ko v določenih krogih nanese pogovor na družabna omrežja, pride skoraj vedno vsaj do omembe vloge in pomena teh omrežij na volilno kampanjo, ki jo je vodil ameriški predsednik Donald Trump s sodelavci. Njegova razširjena in zelo intenzivna kampanja preko socialnih omrežij ni bila naključje. Gre za izvedbo projekta močne ekipe, ki je bdela nad dogajanjem in močno vplivala na javno mnenje. Na ta način so lahko ljudje sami med seboj neposredno izmenjevali izkušnje s sistemom, videnje političnih razmer in svoj odnos do stanja v državi. Morda prvič v zgodovini medijev se je zgodilo, da je bila njihova/medijska moč plasiranja prikrojenih in politično korektnih informacij okrnjena, celo ogrožena. Med volilno kampanjo so se mnogi iz dogajanja še norčevali in bili prepričani, da bo po volitvah slavila Hillary Clinton. To se kot vemo ni zgodilo in razočaranje na strani republikancev je bilo veliko, ni pa ostalo zgolj pri razočaranju. Še bolj kot prej so se začele krepiti zahteve po sankcioniranju t.i. sovražnega govora. Pri tem je za demokrate postal sovražni govor praktično vse, kar diši po resnici in je povezano z njihovo politiko in odnosom do sveta.
Slovenija
Zgoraj smo ugotavljali kako velik vpliv imajo socialna omrežja kot alternativni mediji na dogajanje v Združenih državah Amerike, ki je tudi v tem smislu svetovni gigant, se pa ta vzor nezadržno širi na ostale dele sveta. Tudi v Slovenijo. Kaki dve leti nazaj je bilo v Sloveniji uporabnikov Facebooka okrog 600 tisoč, Twitterja pa okrog 200 tisoč. Do danes je ta številka že višja. To priča o tem, da tudi v Sloveniji narašča moč tovrstne izmenjave informacij. Pojav vse bolj vznemirja tudi slovenke medije, dokaj živčni pa postajajo nekateri, predvsem levi politiki. Tega ne morejo več prikriti, navzven pa se njihove travme kažejo tudi v tem, da na družabnih omrežjih vse pogosteje blokirajo vse, kar jih graja in razkriva njihova zakulisna dejanja, ki krepijo vpliv globoke države. Seveda pa stikajo glave in že snujejo novo medijsko zakonodajo, ki naj bi posegla v svobodo govora. Temu se je treba v imenu resnice in pravice do izražanja upreti z vsemi silami. Kdor jemlje svobodo govora, ima definitivno nekaj za bregom, kot se reče v ljudskem jeziku. V Sloveniji imamo s tem neizbrisne izkušnje z zloglasnim 133. členom KZ iz totalitarnih časov, ki je za kaznivo dejanje opredeljeval verbalni delikt, kot so ga imenovali. Za njihovim bregom je še intenzivnejše spreminjanje sveta po meri ideologije, ki nam prinaša t.i. nov svetovni red pomešane svetovne populacije brez nacionalnih držav, kar bi ljudem vzelo pomemben del identitete. Razlogov za upor zoper novodobne politike, ki želijo globalno spremeniti svet, je več kot dovolj. To je tudi močan signal vsem ljudem dobre in poštene volje naj sodelujejo pri prezentaciji svojega mnenja. Imeti mnenje in ga ne povedati je isto kot biti nezadovoljen s stanjem v družbi oziroma s svojim življenjem in obsedeti na domačem kavču. Enostavno, ob nezadovoljstvu je treba ukrepati. Treba je nekaj narediti. Karkoli.
In na koncu …
Heh, teze, da ni težko pisati o nečem, kar imaš pred seboj na mizi, ne potrjujem. Tema je zelo široka, polna zgodb in pojavov, ki imajo potencial, da v prihodnosti prisili politiko v bolj transparentno, predvsem pa pošteno politiko, ki bo spoštljiva do človeka in njegovih notranjih občutkov. Ti so za kvaliteto življenja zelo, morda celo najbolj pomembni. Prav zaradi tega starodavna voščila ob različnih priložnostih vsebujejo željo po notranjem miru in zadovoljstvu. Ja, nekoč so se pomena svoje biti bistveno bolj zavedali.
Gremo!