Onkološka združenja si želijo nadaljevanja financiranja koristnih projektov

Breda Brezovar iz Društva onkoloških bolnikov Slovenije je predstavila vseslovenski projekt ozaveščanja o moških rakih Pravi moški poskrbi zase. Projekt je imel vsako leto izvajanja drugačen poudarek. V prvem letu financiranja so spodbujali k aktivnemu življenjskemu slogu, v drugem letu je bil projekt usmerjen v ozaveščanje o pomenu uravnotežene prehrane, letos pa daje poudarek pozornosti na telesne spremembe, pravočasnemu obisku zdravnika, skrbi za lastno zdravje in odzivanju na vabila programa Svit. Po besedah Brezovarjeve so s projektom dosegli vsaj 500.000 ljudi.

Kristina Modic iz Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, je dejala, da je namen programa celostne rehabilitacije bolnikov s krvnimi raki bolnike informirati o bolezni in zdravljenju, jim dati prostor za pogovor o stiskah in spodbujati zdrav življenjski slog. Vmesni rezultati 6-mesečnega programa kažejo, da so bolniki, ki so bili vanj vključeni, izboljšali fizično in psihično moč, ohranili mišično maso, imeli manj znakov depresivnosti, višjo kakovost življenja in čutili manjšo stisko kot pred vključitvijo v program, je dejala Brina Žagar, ki spremlja bolnike, vključene v program.

Maja Južnič Sotlar iz Združenja za boj proti raku debelega črevesa in danke Europa Colon Slovenija je izpostavila, da je združenje svoje delovanje v zadnjih dveh letih razširilo na vse rake prebavil. Opozorila je na dejstvo, da medtem ko so se na področju raka debelega črevesja in danke s programom Svit in novimi zdravili zgodile velike spremembe na bolje, je stanje na področju odkrivanja drugih rakov zaskrbljujoče. Še posebej je opozorila na pomen izobraževanja strokovne javnosti in ozaveščanja o raku trebušne slinavke, saj je umrljivost za to vrsto raka že 40 let enaka. Na leto za raki prebavil po navedbah Južnič Sotlarjeve zboli 3200 ljudi, od tega jih 1500 zboli za rakom debelega črevesja in danke, 470 za rakom na želodcu, 450 za rakom na jetrih, 400 za rakom na trebušni slinavki, 160 za rakom na jajcevodih in 10 za rakom na požiralniku.

Raziskava o opolnomočenosti bolnic z rakom dojk v Sloveniji, ki je nastala v sodelovanju Združenja Europa Donna Slovenija in centra za socialno psihologijo ljubljanske fakultete za družbene vede, ki jo je predstavila Andreja Vezovnik, je pokazala, da ima vključenost v združenje Europa Donna pozitivne učinke na opolnomočenje bolnic z rakom dojk. Velika večina bolnic je čutila stranske učinke zdravljenja, skoraj 70 odstotkov pa jih je uporabljalo vsaj eno vrsto komplementarnega zdravljenja. Največ jih je samoocenilo, da so za rakom zbolele zaradi stresa, skrbi in preobremenjenosti z delom, najpogosteje pa so informacije o bolezni iskale na spletu, je še pokazala raziskava, ki je v kvantitativnem delu zajela 392 bolnic. (sta)