Nato po 70 letih ostaja najmočnejše vojaško zavezništvo
Zveza Nato ostaja najmočnejše vojaško zavezništvo na svetu, a se mora prilagoditi, če se želi uspešno soočati z novimi izzivi, so poudarili udeleženci panela o prihodnosti Nata ob 70-letnici zavezništva na blejskem strateškem forumu.
Obrambni minister Karl Erjavec je v uvodnem nagovoru poudaril, da je bila odločitev za članstvo v zvezi Nato izjemnega pomena za Slovenijo. Nato je imel po njegovih besedah pomembno vlogo pri profesionalizaciji in razvoju slovenskih oboroženih sil in obrambnega sistema.
“Kolektivna obramba je temelj naše varnosti. Kot članica Nata lahko naredimo več in bolje in, kar je še pomembnejše, tesno sodelujemo z zaveznicami,” je dejal obrambni minister.
Po vstopu Črne gore v Nato pred dvema letoma in skorajšnjem članstvu Severne Makedonije je poudaril pomen politike odprtih vrat zavezništva. Nato je po njegovih besedah gonilo sprememb, zlasti v državah Zahodnega Balkana.
Erjavec je izrazil prepričanje, da bo Nato ostal najmočnejše vojaško zavezništvo na svetu in najboljše zagotovilo za stabilnost in varnost evroatlanskega območja.
Državni sekretar v kabinetu predsednik vlade Damir Črnčec je dejal, da je Nato za Slovenijo “najcenejša zavarovalna polica”. Po letih zanemarjanja varnostnega področja je Slovenija začela obnovo strateških dokumentov, začela pa je tudi povečevati obrambne izdatke – a ne zaradi zahtev Nata, temveč zaradi nas samih, je zatrdil.
Makedonska obrambna ministrica Radmila Šekerinska je na kratko orisala težavno pot Severne Makedonije v Nato, na kateri je zaradi spora z Grčijo glede imena izgubila precej časa. Priložnosti so redke, zato jih je treba izkoristiti v pravem trenutku, je poudarila.
Po zamenjavi vlade v Skopju so se v državi zgodile velike spremembe na političnem prizorišču in Severna Makedonija je po besedah ministrice postala zgodba o uspehu. “Ta zgodba o uspehu pa ni zgodila samo zato, ker smo mi izkoristili priložnost, temveč tudi zato, ker je zavezništvo izkoristilo priložnost,” je dejala. Izrazila je upanje, da bo tudi EU sledila temu zgledu in sprejela odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo.
Namestnik generalnega sekretarja za skupno varnostno in obrambno politiko EU Pedro Serrano je dejal, da EU in Nato dobro sodelujeta in potrebujeta drug drugega, odnose pa morata še okrepiti. Zavzel se je za nadaljnjo širitev tako unije kot zavezništva, saj bo Evropa le na ta način varna in stabilna. Za soočanje z izzivi po svetu pa po njegovih besedah potrebujemo močno Evropo.
EU in Nato sta najnaravnejša in najpomembnejša partnerja, saj obe organizaciji zagovarjata enake vrednote, obe sta nastali na pogorišču druge svetovne vojne in obe stremita k istim ciljem. “EU in Nato skupaj predstavljata izjemno silo za stabilnost in mir v svetu,” je še dejal Serrano.
Sven Sakkov iz estonskega Mednarodnega centra za obrambo in varnost je dejal, da se mora zavezništvo za soočanje z novimi izzivi preoblikovati v Nato 5.0 in spremljati, kako se ZDA soočajo z vzponom Kitajske in nazadovanjem Rusije. Nato mora postati tudi pomembnejši akter v vesolju in v luči ruskih priprav na vojno mora več vlagati v obrambo.
Robert Vass iz slovaške organizacije Globsec je prav tako poudaril, da se mora Nato osredotočiti na prihodnost, predvsem na področju tehnološkega razvoja, če želi ostati uspešna organizacija. Opozoril je na počasnost javnega naročanja, saj številne tehnologije, ki jih razvijejo zasebna podjetja, zastarijo, še preden pridejo v uporabo.
Scott M. Webber iz mednarodne organizacije Interpeace pa je menil, da Nato ni dovolj in da potrebujemo multilateralizem in močnejšo EU. Po njegovih besedah je treba več vlagati v preprečevanje konfliktov. (sta)