Kristjani začenjajo osrednje dogajanje letošnje velike noči

Kristjani bodo v prihodnjih dneh obhajali svoj največji in najpomembnejši praznik – veliko noč, s katerim se spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika je učlovečenje Boga in njegovo darovanje na križu edinstveno za katoliško vero in ga druge vere ne poznajo.

Po krščanskem verovanju je bil Jezus, katerega smrt in vstajenje kristjani obeležujejo na veliko noč, hkrati Bog in človek. Z njegovim rojstvom se Bog po krščanski teologiji postavi na človekovo stran in mu pomaga, da lažje izpolnjuje človeški del pogodbe med Bogom in človekom. Ob smrti se Kristus tudi daruje za človeka, odkupi njegove grehe in mu s tem zagotovi večno življenje.

Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Jamnika je učlovečenje Boga in nato njegovo darovanje na križu za človeštvo edinstveno za katoliško vero in ga druge vere ne poznajo. “Judovstvo na primer Mesijo še pričakuje, islam pa ima le preroka,” je dejal za STA. Tudi politeistične vere takšnega pojmovanja ne poznajo.

Po besedah blejskega župnika Janeza Ferkolja v župniji na veliko noč opažajo precej povečan obisk verskih obredov. Velika noč in krščanstvo nasploh sta sicer po njegovih besedah vse bolj zanimiva za mlade. “Če se ozremo po svetu, vidimo, da je intenzivnost vere in življenja iz Kristusovega vstajenja najbolj v porastu pri mladih. Slednje pomeni, da se Cerkev prenavlja, kar je bilo na primer lepo vidno, ko je gorela katedrala Notre-Dame. Takrat je zaokrožil posnetek, ki je prikazoval, kako mladi klečijo in prepevajo Rožni venec, kar ni bil pojav, ki bi se zgodil naključno. Sam sem bil takšnim dogodkom priča že mnogokrat,” je dejal.

S četrtka na petek konec 40-dnevnega posta in začetek velikonočnega tridnevja

Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnično sredo, ko so začeli tudi 40-dnevni post. Ta se bo končal v četrtek zvečer, nato pa bo v petek nastopilo velikonočno tridnevje.

V četrtek se bodo v Cerkvi spominjali Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je Jezus po zapisih iz Svetega pisma obhajal prvo mašo. Katoliški škofje bodo dopoldne v stolnih cerkvah darovali krizmene maše, na katerih bodo oljčno olje posvetili v sveto krizmo, ki jo čez leto uporabljajo pri krstu, birmi, mašniških posvečenjih ter posvetitvi oltarjev ali cerkva.

Ker je Jezus po katoliškem verovanju na veliki četrtek postavil duhovništvo, ko je apostolom naročil “to delajte v moj spomin”, duhovniki na veliki četrtek obnovijo svoje duhovniške obljube in pri večernih mašah izvedejo obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge. Papež Frančišek bo to opravil v kraju Velletri južno od Rima, ko bo umil noge 12 zapornikom.

Na veliki petek se bodo verniki spominjali dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu, kar je tudi edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše in imajo le bogoslužje. Med njim molijo križev pot, berejo evangelijske zapise o Jezusovem trpljenju ter častijo križ. Na ta dan je v Cerkvi tudi zapovedan strogi post.

V evangeličanskih cerkvah bo na veliki petek zvečer potekalo osrednje velikonočno bogoslužje. Med drugim bodo oltar pogrnili s črnim prtom, nanj pa postavili trnjevo krono.

Velika sobota bo za vernike dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu. Zgodaj zjutraj bodo duhovniki blagoslavljali velikonočni ogenj in vodo, s katerima bodo verniki pokadili in pokropili domove. Na ta dan bodo duhovniki tradicionalno blagoslavljali velikonočna jedila – potico, šunko, hren in jajca, ki jih bodo k blagoslovu prinesli verniki.

Evangeličani bodo na veliko soboto zakurili velikonočni ogenj. Pripravili bodo tudi velikonočne jedi, ki pa jih ne blagoslavljajo.

Velika noč je lahko med 22. marcem in 25. aprilom

Osrednje dogajanje velike noči se bo začelo v soboto zvečer, ko bodo v cerkvah začeli slovesne vigilije oz. bedenja, ki jim zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravijo tudi mati vseh vigilij. Osrednji del takšne vigilije predstavlja peta velikonočna aleluja, ki simbolično naznanja Jezusovo vstajenje od mrtvih.

V nedeljo zjutraj bodo nato po vseh cerkvah potekale t. i. vstajenjske maše s procesijami, s katerimi oznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih. Velikonočno dopoldansko bogoslužje bodo imeli tudi v Evangeličanski cerkvi, kjer veliko noč praznujejo v enakem času kot v Katoliški cerkvi.

V Pravoslavni cerkvi bodo zaradi uporabe drugačnega koledarja veliko noč obeležili prihodnjo nedeljo, 28. aprila.

Praznik velike noči je sicer premakljiv praznik. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.

V Slovenski škofovski konferenci so ob tem poudarili, da je razumevanje, da je velika noč zgolj v nedeljo, napačno. Ta se namreč razteza vse od četrtka zvečer do nedelje zvečer, pri čemer vrhunec doseže v nedeljo. Pojasnili so tudi, zakaj velikonočne vigilije, na katerih oznanijo Jezusovo vstajenje, potekajo že v soboto zvečer, in ne v nedeljo: “Po judovskem koledarju se dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), zato se liturgično gledano, nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Na ta način je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer.” (sta)