V EU pred volitvami ne bo preboja pri prenovi skupnega azilnega sistema
V EU pred majskimi evropskimi volitvami ne bo preboja pri prenovi skupnega azilnega sistema. Notranji ministri danes niso dosegli nikakršnega napredka, je povedal slovenski minister Boštjan Poklukar, ki pa verjame v premike po volitvah. Izrazil je nezadovoljstvo z zamudo, saj da bi se po dveh letih že morali pokazati rezultati.
Gre za zahtevno problematiko migracij, verjamem, da so tudi evropske volitve dejavnik vpliva na politično razpravo in da se bo po sestavi novega Evropskega parlamenta in Evropske komisije to vprašanje začelo razreševati hitreje, je povedal minister.
Članice se sicer strinjajo, da EU čim prej potrebuje prožnejši azilni sistem, primeren za sedanje in prihodnje izzive, ki bo temelj prihodnje celovite in delujoče migracijske politike, a napredka ni.
Najbolj sporen del reforme so obvezne begunske kvote, ki naj bi veljale v času resne migracijske krize. Te ostro delijo članice, vzhodne države jim odločno nasprotujejo.
Prav tako članice niso enotne glede vprašanja razbitja azilnega svežnja, ki vključuje sedem kosov zakonodaje, tako da bi manj problematične dosjeje sprejeli prej, preostalo pa pustili za pozneje.
Za razbitje azilnega svežnja se je danes v Bruslju znova zavzel nemški notranji minister Horst Seehofer, ki je tudi ocenil, da dogovora o reformi ni več mogoče doseči do volitev.
Slovenija je po Poklukarjevih besedah od začetka prenove skupnega azilnega sistema zagovarjala paketni pristop, torej sprejetje celotnega svežnja sedmih uredb, saj so te tako vsebinsko povezane, da jih ni mogoče izvajati ločeno.
Je pa v želji po napredku pripravljena na prožnost – lahko sprejme izločitev uredbe o agenciji EU za azil in njen hiter sprejem, je izpostavil slovenski minister.
Kar zadeva uredbo o evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov Eurodac in okvirno uredbo o ponovni naselitvi pa ima dvome, zlasti zaradi vsebinskih povezav z drugimi uredbami iz svežnja, je pojasnil Poklukar, ki je o tem danes govoril z nemškim kolegom.
To je zadnje zasedanje notranjih ministrov EU do volitev, je ob prihodu na sestanek izpostavil evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos in izrazil upanje, da bodo ministri vendarle pokazali politično voljo za napredek, kar pa se ni uresničilo.
Notranji ministri so se danes tudi seznanili s potekom pogajanj članic in Evropskega parlamenta o krepitvi evropske mejne in obalne straže s ciljem, da bi se predlog o krepitvi mandata straže sprejel še pred volitvami, je povedal slovenski minister.
Evropska komisija je predlagala vzpostavitev stalne enote 10.000 pripadnikov mejne straže do leta 2020, a članice so februarja dosegle izhodiščni dogovor za pogajanja s parlamentom, po katerem naj bi to številko zagotovili do leta 2027. (sta)