Vrh EU in Arabske lige začetek novega obdobja sodelovanja
Na prvem vrhu članic Evropske unije in Arabske lige so se voditelji v Šarm el Šejku zavezali tesnejšemu sodelovanju in začetku novega obdobja sodelovanja na številnih področjih. Dogovorili so se za redna vrhunska srečanja, naslednje bo leta 2020 v Bruslju, piše v sklepni izjavi. Vrha se je udeležil tudi slovenski premier Marjan Šarec.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je vrh, ki se je končal danes, označil kot “začetek novega poglavja sodelovanja” med unijo in Arabsko ligo, kot “zelo dober začetek iskrene in vsebinske razprave med našima deloma sveta”, so sporočili iz Bruslja.
Gostitelj, egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je v sklepni izjavi prav tako pozdravil dosežke vrha, a priznal razliko v stališčih glede več vprašanj, ne da bi jih opredelil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V sklepni izjavi so voditelji obnovili zavezanost učinkovitemu multilaterizmu in mednarodnemu sistemu, ki temelji na mednarodnem pravu, za soočenje z globalnimi izzivi, tudi preko okrepljenega sodelovanja med EU, Arabsko ligo, Združenimi narodi in Afriško unijo, so sporočili iz Bruslja.
Ta zaveza je vodilo prizadevanj za dosego skupnih ciljev, kot tudi soočenje s skupnimi tveganji, kot so migracije, so poudarili. Pri tem jih bodo vodila načela iz Vallette – zaščita in podpora beguncev v skladu z mednarodnim pravom, ohranitev vseh vidikov mednarodnega prava človekovih pravic, obsodba vseh oblik vzpodbujanja sovraštva, ksenofobije in nestrpnosti, okrepitev boja proti nezakonitim migracijam ter povečanje skupnih naporov pri preprečevanju tihotapljenja migrantov.
Kot je povedal Tusk, so se voditelji dogovorili za sodelovanje in usklajevanje pri številnih varnostnih vprašanjih in vprašanjih nadzora na mejah. Prizadevali si bodo nasloviti glavne vzroke terorizma in “poglobili napore v boju proti prehodu tujih terorističnih borcev preko naših meja”.
“Nasilnemu ekstremizmu je treba odrezati vse oblike podpore,” je poudaril ter dodal, da bodo v boju proti nezakonitim migracijam “povečali skupne napore za preprečitev tihotapljenja ljudi, odpravo trgovine z ljudmi ter boj proti tistim, ki izkoriščajo ranljive ljudi”.
Tusk je izpostavil, da “multilateralne rešitve ostajajo najboljši način za odgovor na grožnje mednarodnemu miru in varnosti”, kar velja tako v primeru razmer v Siriji, Libiji in Jemnu, kot tudi bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Izrazil je zadovoljstvo, da so v sklepni izjavi obnovili zavezo ohranitve vseh aspektov mednarodnega humanitarnega prava.
Izpostavil je, da so se voditelji zavezali, da bodo razvijali pozitivno sodelovanje, ki bo segalo preko upravljanja kriz in konfliktov. “Želimo razviti skupne projekte – od energetske varnosti do tehnologije, turizma in trgovine – ki bodo vzpodbudili vlaganja in trajno rast, ki jo potrebujejo naši narodi,” je dejal.
Skupaj si bodo tudi prizadevali za hitro uresničitev pariškega podnebnega sporazuma, je povedal.
Vrha se je udeležil tudi slovenski premier Šarec, ki je v nedeljo in danes nagovoril udeležence panelov o krepitvi evropsko-arabskega partnerstva in skupnega naslavljanja globalnih izzivov.
V nagovoru je poudaril zadovoljstvo, da je sodelovanje od prvega srečanja med EU in Arabsko ligo na ministrski ravni, ki je potekalo med slovenskim predsedovanjem Svetu EU leta 2008, doseglo velik napredek.
Izpostavil je, da Evropo in arabski svet povezuje bogata zgodovina kulturnih, ekonomskih ter političnih povezav. V današnjem, globalno povezanem svetu pa imamo enake skrbi, ko gre za regionalni razvoj in globalna vprašanja – humanitarne krize, nezakonite migracije, grožnje radikalizacije, mednarodnega terorizma in podnebnih sprememb, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Spomnil je, da Slovenija uspešno sodeluje s posameznimi članicami Arabske lige v sklopu različnih humanitarnih in razvojnih projektov. Izpostavil je delo mednarodne ustanove ITF – humanitarne neprofitne organizacije za krepitev človekove varnosti, ki se ukvarja z odpravo pokonfliktnih izzivov in rehabilitacijo žrtev.
Izpostavil je pomen tesnega in odkritega sodelovanja pri reševanju razmer v Siriji, Libiji in Jemnu ter izraelsko-palestinskega spora. “V interesu vseh nas je, da preprečimo poslabšanje že tako zapletenega položaja. Pri tem je pomembno vzajemno zaupanje, predpogoj zanj pa je spoštovanje dogovorov in mednarodnega prava,” je dejal.
Nujnost tesnejšega sodelovanja vidi tudi pri odgovoru na izziv migracij. Z izboljšanjem sodelovanja lahko zagotovimo okvir za humano in trajnostno upravljanje migracij, kot je opredeljen v skupnem akcijskem načrtu iz Vallette, je dejal.
Socialni in gospodarski razvoj obeh regij bi moral ostati ena naših glavnih prednostnih nalog, je še dejal Šarec ter za doseganje tega izpostavil večjo zavezanost obeh regij izvajanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 “ob upoštevanju spoštovanja človekovega dostojanstva, človekovih pravic, pravne države, demokracije in okolja, ki so ključ za naš napredek”. (sta)