V DEM in HSE okoljsko ministrstvo in vlado pozivajo k ponovnemu premisleku glede elektrarn na Muri

Dravske elektrarne Maribor in Holding Slovenske elektrarne sta okoljsko ministrstvo, vlado in ostale odločevalce pozvala, da pred kakršnokoli končno odločitvijo glede usode gradnje elektrarn na Muri in ukinitve koncesije še enkrat opravijo ustrezna posvetovanja, usklajevanja ter poiščejo rešitev, ki bo najprimernejša in v dolgoročno korist države.

S tem so se v obeh družbah odzvali na nedavne napovedi ministra za okolje in prostor Jureta Lebna, da hidroelektrarn na Muri ne bo. Uradno o tovrstnih načrtih vlade v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) doslej niso bili obveščeni, so se pa danes zlasti na podlagi medijskih poročanj in dokumentov, ki naj bi jih pripravljala vlada, odločili javnosti predstaviti tudi dejstva, ki po njihovem mnenju ne bi smela biti spregledana.

Gre za dokumenta, s katerima bi država ustavila pripravo državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje Mota ter ukinila uredbe o koncesiji za rabo vode in proizvodnjo električne energije na Muri.

Vodstvi DEM in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v sporočilu za javnost podrobneje opisujeta doslej izpeljane postopke, v katerih so med drugim ugotovili, da je na celotnem območju koncesije ob sanaciji obstoječe male HE Ceršak mogoča omejena energetska raba z največ dvema hidroelektrarnama in ne osmimi, kot je sicer navedeno v koncesiji.

Tudi te bi po njihovih navedbah izvedli le ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z naravo in družbenim okoljem reke Mure, o čemer so ves čas sproti obveščali javnost in bili vedno pripravljeni na odprti dialog z okoljskim ministrstvom. Temu so konec leta 2016 poslali tudi študijo različic in okoljsko poročilo, lani pa so ga po prejetih pripombah dopolnili, a se ministrstvo vse do danes ni opredelilo glede njegove tehnične ustreznosti.

Ker ocenjujejo, da je oddano okoljsko poročilo tehnično in vsebinsko ustrezno, v DEM in HSE menijo, da okoljsko ministrstvo ni v celoti opravilo svoje naloge, preskočilo pa je tudi naslednje korake, kot je postopek prevlade javne koristi, prek katerega bi lahko ustavilo postopke za pripravo projekta.

Ob tem poudarjajo, da so vse postopke, ki so jih izvedli v preteklih letih, opravili na strokovno kakovostni ravni ter z upoštevanjem vseh okoljskih in družbenih zahtev in omejitev. Ves čas trajanja postopkov so tudi transparentno obveščali deležnike in javnost.

V primeru politično sprejete enostranske popolne opustitve projekta, ki bi po njihovem mnenju lahko imel pozitivne učinke tudi na druga področja, kot je namakanje kmetijskih površin in urejanje poplavnih področij, v DEM in HSE opozarjajo še na precedens tovrstnega načina političnega odločanja v primeru dolgotrajnih in zahtevnih infrastrukturnih projektov.

Namesto spoštovanja sprejetih zavez za povečevanje deleža elektrike iz obnovljivih virov energije in načel pravne države v zvezi z že začetimi postopki umeščanja v prostor bodo s tem prevladali parcialni interesi brez upoštevanja širših koristi. S tem bo tudi ogroženo doseganje nacionalno dolgoročno zastavljenih okoljskih, podnebnih in energetskih ciljev in zavez Slovenije, so dodali.

Ob tem so spomnili še na dejstvo, da je v času izdelave vseh potrebnih študij nastalo za dobrih devet milijonov evrov stroškov, ki bodo v primeru ustavitve projektov predstavljali škodo Dravskim elektrarnam, te pa bodo prisiljene zahtevati povračilo nastalih stroškov in izgubljenega dobička.

Na ministrstvu za infrastrukturo, pod okrilje katerega trenutno sodi področje energetike, so prejšnji teden za STA pojasnili, da je predlog v medresorskem usklajevanju in da ga za zdaj ne morejo komentirati, so pa dodali, da je tudi v koalicijskem sporazumu zapisano, da HE na Muri v tem mandatu ne bodo gradili.

So pa dodali, da v Sloveniji na področju hidroenergije ni alternativ, saj sta dolgoročno predvideni samo izkoriščanji porečij Mure in Save. Ob tem je treba vedeti, da je tudi pri srednji Savi na odseku med Medvodami in Litijo razglašeno območje Nature 2000, tako da smo pravzaprav pred enako težavo in pred podobno odločitvijo kot na reki Muri, dodajajo.

Ker so hidroelektrarne pomembne zaradi stabilnosti energetskega omrežja, je treba v takšnih primerih odločiti, ali naj prevlada javni interes varovanja podnebja ali javni interes varovanja narave.

Na ministrstvu so seznanjeni tudi z informacijami, da se v delu javnosti v obliki civilnih iniciativ krepi odpor proti velikim vetrnim elektrarnam in da tem nasprotujejo tudi nekatere okoljevarstvene organizacije.

“Naš trud usmerjamo v iskanje okolju in naravi prijaznejše oblike pridobivanja energije, kot je sončna energija, a se je predvsem zaradi majhnosti Slovenije težko osredotočiti le na oblike, ki ne bi imele negativnih vplivov na druge sfere,” so še dodali na infrastrukturnem ministrstvu. (sta)