Varnostni svet ZN razpravlja o razmerah v Venezueli: Zlom Madurovega socializma in beg 3 milijonov ljudi predstavlja grožnjo mednarodnemu miru in varnosti

Varnostni svet Združenih narodov je začel razpravo o razmerah v Venezueli, potem ko se je sredi tedna vodja opozicije Juan Guaido razglasil za začasnega predsednika. ZDA so vse članice ZN pozvale k priznanju Guaida, Rusija pa je ZDA in njene zaveznice obtožila načrtovanja državnega udara proti predsedniku Nicolasu Maduru.

“Čas je, da vsaka država izbere stran. Nič več prelaganja, nič več igric. Ali ste na strani sil svobode ali ste v ligi z Madurom in njegovim kaosom,” je ameriški državni sekretar Mike Pompeo dejal na izredni seji VS ZN, ki so jo sklicali na zahtevo ZDA.

Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo imeli ameriški diplomati še naprej zagotovljeno zaščito v okviru dunajske konvencije. “Ne preizkušajte naše odločenosti, da zaščitimo naše ljudi,” je poudaril. Čez nekaj ur se bo sicer ameriškim diplomatom iztekel rok, da zapustijo Venezuelo, kot je to od njih zahteval Maduro, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Zlom venezuelskega gospodarstva in posledični beg okoli treh milijonov ljudi v sosednje države predstavlja grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, je še posvaril Pompeo.

Predstavnik Peruja je ob tem potrdil, da je njegova država sprejela 700.000 beguncev iz Venezuele. Velika Britanija pa je izpostavila, da je “Madurov socializem uničil celotno državo“.

Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je medtem ZDA in njene zaveznice obtožil poskusa državnega udara proti venezuelskemu predsedniku. Moskva je želela preprečiti tudi današnjo sejo VS ZN, a jim ni uspelo zbrati potrebnih devetih glasov od 15. Proti seji so poleg Rusije glasovale še Kitajska, Južna Afrika in Ekvatorialna Gvineja.

Članice VS ZN naj bi ob koncu seje glasovale o ameriškem predlogu resolucije, v kateri bi izrekli “popolno podporo” narodni skupščini, ki jo vodi Guaido. A bosta predvidoma Rusija in Kitajska kot stalni članici uporabili veto proti resoluciji.

Razmere v Venezueli so se začele zaostrovati, ko je Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat. Parlament je pet dni zatem sprejel deklaracijo, v kateri je nov Madurov mandat razglasil za nezakonitega. Na poziv opozicije je prišlo do množičnih demonstracij, ki se jih je udeležilo več sto tisoč ljudi.

Na teh protestih se je predsednik parlamenta Guaido 23. januarja razglasil za začasnega predsednika Venezuele. Priznale so ga ZDA in večina držav Latinske Amerike. Španija, Francija, Nemčija in Velika Britanija so danes Maduru postavile ultimat, da mora v osmih dneh razpisati volitve, v nasprotnem primeru pa bodo priznale Guaida za predsednika. K čimprejšnjim volitvam je pozvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. (sta)