Predsednik Moka Bach za poostren boj proti dopingu

Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach je na nedavnem druženju s športnimi novinarjih v Lozani dejal, da bi morali športnike, ki jih ujamejo pri dopingu, najostreje kaznovati, kar omogoča tudi retroaktivno preverjanje vzorcev. Ob tem je napovedal tudi večjo solidarnost in uveljavljanje človekovih pravic v športu.

Petinšestdesetletni nemški pravnik Bach je dejal, da boj proti prepovedanim poživilom ostaja ena glavnih nalog svetovnega športa. “Dobiti moramo podatke o dopinških testih in same vzorce, ki jih imajo mednarodne organizacije, saj lahko le z njimi zagotovimo pošteno tekmovanje športnikom,” je ocenil.

“Moramo imeti dostop do njih, saj lahko z novimi metodami ponovno testiramo vzorce, kot je bilo storjeno za olimpijske igre v Vancouvra leta 2010 in Pekinga leta 2008. Prej to ni bilo mogoče,” je povedal Bach.

Ne le ruski športniki, ki so v središču mednarodnega zanimanja, tudi nekdanja svetovna biatlonska podprvakinja Teja Gregorin je zaradi dopinških prekrškov izpred devetih let v Vancouvru oktobra lani dobila dvoletno prepoved tekmovanj.

Doping je tako še vedno razširjen problem. Bach je kot pozitivno ocenil, da je sredi januarja Svetovna protidopinška agencija (Wada) v laboratorijih v Moskvi dobila vse zahtevane podatke, predvsem tiste od več kot 9000 vzorcev ruskih športnikov med letoma 2011 in 2015.

“Doping ostaja rak rana svetovnega športa, a smo z novimi metodami začeli odkrivati nepravilnosti tudi za nazaj. To gotovo vpliva preventivno,” je še ocenil in pristavil: “Še hujši pa postajajo problemi nedovoljenih športnih stav in nameščanja izidov.”

“Pri slednjem že leta, tudi v preiskavah, sodelujemo z Interpolom, Evropolom, drugimi regulatorji po svetu in organizacijami za športne stave. Poleg skupnega boja proti korupciji pa je naša prva naloga preventiva in izobraževanje. Svet se glede etičnih vrednot počasi spreminja, a se. Še tako dobra pravila so brez vrednosti, če ni pravih vrednot.”

Bach vodi organizacijo z letnim proračunom več kot 3,5 milijarde evrov. “Od tega gre pol milijarde za olimpijsko solidarnost. Za pomoč športnikom iz revnejših okolij. Če ne bi bilo tega prelivanja sredstev od bogatih k revnim nacionalnim olimpijskih komitejev, od popularnih športov k zapostavljenim, bi bilo še več težav,” je dejal novinarjem iz vsega sveta.

Mok je trčil tudi na različne poglede glede humanističnih vrednot članic, saj so med njimi tudi povsem diktatorske države. A Bach izpostavlja, da je je izvršni odbor v začetku lanskega decembra sprejel sklep, da bo izpolnjevanje standardov človekovih pravic od leta 2024 naprej del pogodbe, ki jo organizator podpiše ob dodelitvi OI.

O tem, kakšni bodo kriteriji in standardi, bo odločal svetovalni odbor za človekove pravice, ki ga bodo ustanovili in ga bo vodil jordanski princ Zejd Rad Al Husejn, nekdanji komisar za človekove pravice Združenih narodov.

Pri tem se bo komisija oprla na nabor pravic in obveznosti športnikov, ki so jih potrdili oktobra lani, tudi na temelju pripomb več kot 4000 športnikov iz 190 držav. Ob nastanku dokumenta so se sicer pojavila številna mnenja, da gre le za splošne pravice enakosti, ne pa tudi konkretne rešitve.

“Spremenile so se številne, prej dolga desetletja uveljavljene prakse, ki so bile v Moku vzrok za korupcijo. Tudi sam ne bi bil na tem mestu, če ne bi bil nekoč član športne komisije in ta ne bi imela takega vpliva. Tak boj za pravice športnikov kot sedaj je bil v mojih tekmovalnih časih nedojemljiv,” je menil Bach, ki je osvojil ekipno zlato v mečevanju na OI 1976.

Dejal je, da je zaradi številnih primerov nepravilnosti, tudi spolnih zlorab, Mok že pred časom ukrepal in dal jasna navodila panožnih zvezam in nacionalnim olimpijskih komitejem, kako preprečiti nasilje in zlorabe, kako jih odkrivati in kakšne ukrepe nato sprejeti.

“Mok je na OI v Riu de Janeiru vzpostavil vročo linijo, kjer so lahko anonimno vsi udeleženci, tekmovalci, trenerji in ostali, javili nepravilnosti. Številni nacionalni olimpijskim komiteji in zveze so storile podobno,” je dejal Bach in kot pomemben korak v prihodnje napovedal tudi nižanje stroškov organizacije olimpijskih iger. (sta)