Predlog resolucije za boljšo nacionalno varnost predvideva okrepljeno vlogo Sove
Ministrstvo za obrambo je pripravilo predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti, v kateri našteva prioritete države v luči modernih varnostnih groženj. Med njimi našteva hibridne in kibernetske grožnje, boj proti terorizmu in ekstremizmu ter migracije. Resolucija predvideva tudi okrepljeno vlogo Sove.
Predlog resolucije je že pred časom napovedal obrambni minister Karl Erjavec, ko je v pogovoru za STA ocenil, da so varnostni izzivi danes drugačni kot pred desetletjem. Slovenijo ogrožajo naravne nesreče, migracije in kibernetski napadi, pri omejevanju teh tveganj pa gre za globoka sistemska vprašanja, je izpostavil. Ob tem je ocenil tudi, da bo za ustrezen odgovor na nove varnostne izzive treba več vlagati v sistem nacionalne varnosti.
Dokument, ki je bil danes objavljen v sistemu e-demokracija, je s sodelavci pripravljal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Klemen Grošelj. Tudi on je v izjavi za časnik Večer pojasnil, da je ključen razlog za pripravo nove strategije nacionalne varnosti, da so se želeli “na strateški nacionalni ravni odzvati na spremembe v sodobnem varnostnem okolju, ki smo jim bili priča v zadnjih desetih letih od zadnje resolucije”.
“Poudarek dajemo tistemu, kar se v politični javnosti izpostavlja: hibridne grožnje, informacijsko-kibernetske grožnje, področje nezakonitih migracij in vse ostala tveganja, ki so že v prejšnjem dokumentu. Temu primerno smo predlagali nove odzivanja na te grožnje,” je dejal.
Kot je mogoče razbrati iz besedila resolucije, na Morsu načrtujejo pripravo celostne strategije za učinkovito upravljanje migracij.
Načrtujejo tudi pripravo nacionalne strategije in akcijskega načrta za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma, s čemer bi zagotovili “učinkovitejše proaktivno zoperstavljanje” tem pojavom. Kot je razbrati iz besedila, bi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) lahko v prihodnje imela okrepljena pooblastila, usmerjena v zgodnje odkrivanje nasilnega ekstremizma s ciljem pomoči policiji pri preiskovanju tovrstnih zadev in s tem zbirala podatke tudi o slovenskih državljanih.
Dokument predvideva tudi ustanovitev novega samostojnega in neodvisnega državnega organa, ki bi bil pristojen za nadzor nad izvajanjem pooblastil obveščevalno-varnostne skupnosti na področju varovanja ustavne ureditve.
Kot je za Večer še pojasnil Grošelj, so “vključili idejo, da bi Sova lahko izvajala aktivnosti varstva ustavne ureditve v smislu, da podpira dejavnost policije, ki že ima svoja pooblastila”. “Ne gre za to, da bi Sova postala notranja varnostna služba, ampak da zaznavanje kršitev ustavne ureditve preda policiji, ki izvaja svoje aktivnosti v skladu s pristojnostmi,” pravi državni sekretar.
V predlogu resolucije izpostavljajo tudi pomen nadgradnje in izgradnje odpornih sistemov države in družbe za odkrivanje, odzivanje ter zaščito in obrambo pred različnimi oblikami hibridnega delovanja. V tem kontekstu bo Slovenija dvignila družbeno zavedanje glede izzivov, ki jih predstavljajo hibridne grožnje, navaja besedilo resolucije. Predvidevajo tudi strategijo zaščite kritične infrastrukture.
Dokument predvideva vzpostavitev nacionalnega organa za informacijsko kibernetsko področje ter krepitev sodelovanja slovenskih obveščevalnih in varnostnih služb z varnostnimi organi in službami EU in Nata ter njunih članic, tako pri izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov kot tudi pri varnostnem preverjanju.
Predlog resolucije izpostavlja tudi odzivanje na hude in organizirane oblike kriminala, za kar predvidevajo okrepitev operativnih zmogljivosti za izvajanje kriminalistično-obveščevalne dejavnosti in prikritih preiskovalnih ukrepov ter uveljavitev novih metod, taktik in tehnik za učinkovitejše preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje vseh oblik hudega in organiziranega kriminala.
“Slednje zahteva ustrezne normativne, organizacijske in funkcionalne spremembe ter prilagoditve v delovanju slovenske policije s poudarkom na proaktivnem pristopu na temelju obveščevalno vodene policijske dejavnosti,” je zapisano v dokumentu.
Na področju obvladovanja naravnih in drugih nesreč pa predlog resolucije napoveduje več preventivnih dejavnosti, kot so potresno odporna gradnja, premišljeni posegi v prostor, trajnostno urejanje prostora, ukrepi za zmanjšanje posledic toče in suše ter preventivni protipožarni ukrepi na požarno najbolj ogroženih območjih, boljša preventivna protipoplavna zaščita in zaščita pred plazovi ter druge ukrepe.
Kot navaja Večer, bo v zvezi z novo resolucijo strategije nacionalne varnosti obrambno ministrstvo najprej organiziralo strokovno razpravo na Fakulteti za družbene vede, nato pa še v državnem svetu. Sledilo bo več okroglih miz, da se bodo o novostih lahko kresala mnenja tako strokovne kot tudi laične javnosti. Po “optimističnih načrtih” naj bi jo državni zbor potrdil do poletja.
Že zdaj pa kaže, da bo razprava o predlogu vroča. Kot je namreč poročal Radio Slovenija, nekdanji šef Sove Andrej Rupnik pravi, da je aktualni predlog skoraj identičen dokumentu iz leta 2010, ki so mu dodane le nekatere nove grožnje. Pri tem pa je Rupnik za radio izpostavil, da v resoluciji manjka napotitev vseh deležnikov, da morajo pripraviti ustrezne razvojne načrte. Le tako bi lahko dokument prerasel v napotilo, kaj naj akterji storijo za obvladovanje groženj in tveganj, navedenih v resoluciji, je še poročal radio.
V pripravi je sicer tudi bela knjiga o obrambi, ki naj bi definirala nadaljnji razvoj Slovenske vojske in bo tudi podlaga za resolucijo o dolgoročnem razvoju in opremljanju vojske do leta 2030. (sta)