Iz sveta različni odzivi na krizo v Venezueli

Iz sveta danes še naprej prihajajo različni odzivi na krizo v Venezueli, kjer se je vodja opozicije v sredo razglasil za začasnega predsednika države. Rusija poudarja, da je predsednik Nicolas Maduro edini legitimen voditelj, Francija je podprla protivladne protestnike, Kitajska pa vse strani poziva k zadržanosti in svari ZDA pred vmešavanjem.

Rusija je obsodila “nasilen prevzem oblasti s strani opozicije”, Madura pa označila za edinega legitimnega voditelja države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da je mednarodna podpora Guaidoju “neposredna pot do brezvladja in prelivanja krvi”. Samo Venezuelci imajo pravico odločati o svoji usodi. Vmešavanje od zunaj, še posebej v trenutnih zelo napetih razmerah, je nesprejemljivo,” je še zapisalo ministrstvo.

Ob tem je Washington posvarilo pred vojaškim posredovanjem v Venezueli. “Svarimo pred takimi neprevidnimi koraki, ki bi imeli katastrofalne posledice,” je še zapisalo zunanje ministrstvo v Moskvi.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poskus prevzema oblasti s strani opozicije označil za kršitev temeljnih načel mednarodnega prava.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je podprl protestnike proti Maduru. “Po lanski nelegitimni izvolitvi Madura Evropa podpira ponovno vzpostavitev demokracije,” je tvitnil Macron v francoskem in španskem jeziku. Ob tem ni poimensko omenil Guaida.

Španski zunanji minister Josep Borell je sporočil, da so predčasne volitve edina možnost za izhod iz krize v državi.

Tudi Kitajska je vse strani pozvala k zadržanosti, ZDA pa posvarila, naj se ne vmešavajo v razmere v Venezueli. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying je dejala, da bi morale vse strani ostati mirne, razumne, z dialogom poiskati politično rešitev v skladu z ustavo ter se izogibati nasilju. Dodala je, da vmešavanje od zunaj pogosto le zaplete razmere in ne pripomore k politični rešitvi konfliktov.

Maduro je po volitvah leta 2015, na katerih je spričo hudega pomanjkanja in splošne krize v državi večino v narodni skupščini prevzela opozicija, z več spornimi pravnimi manevri parlament leta 2017 razpustil in vzpostavil ustavodajno skupščino, v katero je imenoval sebi poslušne člane. Kljub protestom je nato dosegel, da opozicija ni smela sodelovati na lanskih predsedniških volitvah, na katerih je potem zmagal sam.

A ko je Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat, so se razmere začele zaostrovati. Parlament je pet dni po prisegi Madura sprejel deklaracijo, v kateri je njegov nov mandat razglasil za nezakonitega, na sredinih množičnih demonstracijah pa se je Guaido razglasil za začasnega predsednika. Vojska je podprla Madura.

Guaidoja je kot začasnega predsednika v sredo med prvimi priznal ameriški predsednik Donald Trump. Maduro je zato sporočil, da je Venezuela prekinila diplomatske odnose z ZDA, ameriškim diplomatom pa je dal 72 ur časa, da zapustijo državo.

Guaidoja so podprle tudi druge države v regiji, vključno z Brazilijo, Kanado, Kolumbijo, Čilom, Perujem in Argentino, ter Organizacija ameriških držav. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je sporočila, da EU podpira demokracijo v Venezueli in poziva k svobodnim in poštenim volitvam v državi.

Po drugi strani so se Mehika, Bolivija in Kuba postavile na stran Madura. Tega je podprl tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. (sta)