DZ v prvih šestih mesecih dela zasedal že na 18 izrednih sejah
Aktualni sklic državnega zbora se je od svoje ustanovitve junija lani sestal na treh rednih in kar 18 izrednih sejah. Skupaj so v poslanskih klopeh presedeli dobrih 178 ur in obravnavali 90 točk dnevnega reda. Poslanci so v prvih šestih mesecih mandata sprejeli 15 zakonskih besedil.
DZ se je od ustanovne seje 22. junija lani torej sestal na 21 sejah, od tega so bile tri redne in 18 izrednih, kažejo podatki o delu DZ v času od 22. junija do 21. decembra 2018. Seje so skupaj trajale 31 dni oziroma dobrih 178 ur. Na rednih sejah so poslanci v klopeh presedeli 94 ur, na izrednih pa 83 ur.
DZ je v tem času obravnaval 90 točk dnevnega reda, od tega 56 na rednih sejah in 34 na izrednih. Sprejeli so 15 zakonskih besedil, od tega tri nove zakone ter 12 zakonskih sprememb in dopolnitev. Največ zakonov, kar 12, so jih sprejeli po nujnem postopku. Poleg tega je DZ sprejel še 58 drugih aktov, kot so sklepi in odloki.
V tem obdobju je v DZ delovalo 21 delovnih teles: 14 odborov in sedem komisij. Eden od odborov, tako imenovani skupni odbor, je deloval samo na začetku mandata, preden so se konstituirali drugi odbori. Vsa delovna telesa skupaj so se sestala na 153 sejah, od tega 74 rednih in 79 nujnih. Kolegij predsednika DZ pa se je sestal na 22 sejah.
DZ je odredil dve parlamentarni preiskavi: o financiranju političnih strank in otroški kardiologiji, ni pa še oblikoval preiskovalnih komisij oziroma imenoval njunih članov. Decembra lani pa je bila vložena še tretja zahteva za odreditev parlamentarne preiskave, in sicer o delovanju DUTB. To preiskavo bo DZ predvidoma odredil na januarski redni seji.
Ni pa še znano, kdaj bo DZ odločal o predlogu ustavne obtožbe, ki so jo decembra lani zoper premierja Marjana Šarca zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva vložili poslanci SDS in SNS.
V prvih šestih mesecih novega mandata v DZ še ni bilo vložene nobene interpelacije, se je pa DZ novembra seznanil z odstopom kohezijska ministra Marka Bandellija. Decembra pa so za njegovega naslednika imenovali Iztoka Puriča.
Do nekaterih menjav je tem času že prišlo tudi v poslanskih klopeh. Vanje se je namreč po odstopu z ministrske funkcije vrnil Bandelli, Milan Brglez pa se je, potem ko so ga izključili iz SMC, preselil v poslansko skupino SD. (sta)