Poslanci v petek začenjajo decembrsko redno sejo DZ, na kateri bodo odločali tudi o imenovanju novega kohezijskega ministra Iztoka Puriča in predlogu zakona o interventnem odvozu embalaže. Seznanili se bodo tudi z odreditvijo parlamentarnih preiskav na področju zdravstva in financiranja strank iz tujine, je danes potrdil kolegij predsednika DZ.
Na tretji redni seji poslance čaka vsebinsko raznolika in obsežna razprava. V petek bodo po nujnem postopku odločali o predlogu novele zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, ki jo je predlagala vlada.
Poslanci bodo po nujnem postopku obravnavali tudi predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa, da vsi javni uslužbenci in funkcionarji v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred oz. naziv, dobijo pravico do izplačila s 1. decembrom. Prav tako po nujnem postopku bodo obravnavali novelo zakona o revidiranju, s katero naj bi Slovenija kot zadnja članica EU prenesla določila področne evropske direktive.
Poslanci bodo opravili splošno razpravo o predlogu sprememb zakona o dohodnini in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, pod katerima sta prvopodpisana poslanca SDS Jože Tanko oziroma poslanec NSi Matej Tonin.
V ponedeljek bodo ministri in predsednik vlade odgovarjali na vprašanja poslancev in poslank, prihodnja dneva seje pa bosta zaznamovala odločanje o imenovanju Puriča za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ki ga je po odstopu Marka Bandellija predlagala SAB, in odločanje o zakonu glede interventnih ukrepov pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo.
Vladni predlog zakona predvideva, da bo za odpadno embalažo in nagrobne sveče, ki so se nakopičili v zbirnih centrih ter ogrožajo zdravje ljudi in okolje, poskrbela država, in sicer tako, da bo ministrstvo za okolje in prostor izbralo izvajalce, ki bodo to embalažo in sveče odpeljali in obdelali, ter pokrilo stroške.
Pred poslanci bodo na pobudo NSi tudi predlog zakona o gospodinjskem dodatku ter predlog sprememb zakonov o starševskem varstvu in vrtcih. Na predlog SDS pa bodo poslanci razpravljali o novelah zakonov o vinu in gasilstvu, dopolnitvah gradbenega zakona ter spremembah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Skoraj devet ur razprave je na zadnji dan decembrske seje predvidenih za razpravo o odreditvi parlamentarnih preiskav o ugotavljanju odgovornosti na programu otroške kardiologije ter področju nabav medicinske opreme ter o financiranju političnih strank iz tujine.
Predlagani časovni potek seje so predstavniki poslanskih skupin sprejeli soglasno, zapletlo pa se je pri odločitvi, ali bo DZ predlog sprememb zakonov o vladi in državni upravi, s katerimi bi povečali število državnih sekretarjev na posameznih ministrstvih in vladnih službah, obravnaval po nujnem postopku.
Veljavni zakon o državni upravi sicer določa, da ima posamezno ministrstvo lahko največ dva državna sekretarja. Na ministrstvu za zdravje bi se po predlogu sprememb število državnih sekretarjev povečalo z dva na štiri. Dodatnega državnega sekretarja bi dobili tudi ministrstvi za izobraževanje in gospodarstvo.
O državnih sekretarjih, ki jih imajo lahko ministri brez resorja, pa govori zakon o vladi, ki ministru brez resorja dopušča po enega sekretarja, koalicijski poslanci pa bi število državnih sekretarjev v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko povečali na dva.
Robert Pavšič (LMŠ), ki je predstavil predlog koalicijskih poslancev, je nujni postopek na današnji seji kolegija utemeljeval z argumentom, da gre za enostavne spremembe in da te ne pomenijo dodatne obremenitve za proračun, zgolj za prerazporejanje sredstev znotraj posameznega resorja.
Da je skrajno nenavadno, da kadrovsko širitev na ministrstvih predlagajo poslanci, sta opozorila vodja poslanskih skupin Levice Matej T. Vatovec in SDS Jože Tanko. Slednji je tudi prepričan, da večje število državnih sekretarjev s seboj prinese tudi druge nove zaposlitve na ministrstvih.
Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič je ob tem poudaril, da je predlog sprememb usklajen z vlado in da želijo z njimi povečati operativnost vlade. Argumenti pa niso prepričali opozicijskih poslancev, ki so predlog za nujno obravnavno zavrnili. (sta)
