Pahor s humanitarnimi organizacijami o nenadomestljivosti prostovoljske pomoči
Predsednik republike Borut Pahor je danes na pogovor sprejel predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. V nagovoru na poznejšem sprejemu je izpostavil, da je prostovoljska pomoč nenadomestljiva. Število humanitarnih organizacij se sicer iz leta v leto povečuje, je dodala Nataša Sorko iz nacionalnega foruma.
V letu 2017 je po besedah Pahorja 1500 prostovoljskih organizacij oz. skoraj 300.000 prostovoljcev opravilo 9,5 milijona prostovoljskih ur, od tega dve tretjini v socialni dejavnosti. “To je ogromno, to je impozanten podatek,” je prepričan predsednik republike.
V letu 2018 je bilo v socialne programe in storitve vključenih preko 700.000 oseb, med katerimi je določen delež vključenih v več humanitarnih organizacij hkrati. “Vse to nam govori o tem, kako zelo pomemben je segment prostovoljske pomoči, humanitarnega dela,” je pojasnil.
Na sestanku so se tudi dogovorili, da bodo glede sodelovanja med izvršno, zakonodajno vejo oblasti in humanitarnimi organizacijami skušali narediti še korak naprej.
Slovenija zemljepisno sodi med manjše države, je pa suverena država, kar je za narodni obstoj verjetno ključnega pomena, je dejal predsednik. Kaj se bo v svetu dogajalo v prihodnje, ne vemo, iz izkušenj pa vemo, da je ob vseh dejavnikih, ki vplivajo na narodovo usodo, ta v veliki meri odvisna od socialne povezanosti. Krepitev socialne povezanosti je zato v najbolj temeljnem državnem interesu, je še poudaril Pahor.
Ob tej priložnosti se je navzočim zahvalil za njihovo humanitarno delo.
Sorkova iz nacionalnega foruma humanitarnih organizacij pa je med drugim izpostavila, da število humanitarnih organizacij iz leta v leto narašča. V zadnjem dobrem desetletju se je po njenih besedah podvojilo. To v forumu povezujejo s tem, da ljudje potrebujejo vedno več različnih programov in storitev ter da je v družbi prisotnih vedno več različnih stisk.
Gospodarstvo je sicer v fazi okrevanja in stopnja brezposelnosti je nižja. Vendar pa v humanitarnih organizacijah ugotavljajo, da uporabniki, ki se nanje obrnejo po pomoč, potrebujejo več pomoči, bolj strukturirano in poglobljeno pomoč, vključeni so tudi v več različnih organizacij. Zato skušajo tem potrebam slediti tudi na način, da bi te osebe nekoč spet lahko uspešno vstopile na trg dela.
Jih pa po besedah Sorkove skrbi, ker je število zaposlenih v humanitarnih organizacijah zelo nizko, saj bi se lahko pri njihovih strokovnjakih pojavila izgorelost. Je pa izrazila zadovoljstvo nad sistemom socialne države, ki kljub vsem ponuja mnogo možnosti javnih razpisov, saj humanitarne organizacije tako lahko uporabnikom zagotovijo brezplačno vključitev v njihove programe in brezplačno pomoč. (sta)