Grega Repovž v komentarju Seksala sta piše o tem, da je verodostojnost informacij v medijskih prispevkih pomembnejša od denimo sočnosti in presenetljivosti.
“Večina medijev bi to, kar se je zgodilo Spieglu, poskušala pomesti pod preprogo. Spiegel ni. Nasprotno, javno je razkril celotno zadevo, pojasnilo uredništva, ki se bere kot natančna inventura, je dolgo več kot 70 tisoč znakov. Tako ravnajo samo veliki. (…) Komercializacija medijev je pripeljala do tega, da morajo biti vse vsebine zanimive, dinamične, izjemne, velike, presenetljive. (…) Primer Relotius je opozorilo vsem, novinarjem in javnosti. Da stvarnost ni vedno zanimiva, bleščeča, eksplozivna, izjemna, da je pogosto banalna, malo siva in nemalokrat celo nezanimiva, polna podatkov, nekateri so nasprotujoči si in izključujoči se, včasih ni krivca, ampak gre zgolj za posledice razvoja dogodkov, na katere ni nihče pomislil, ker je bil čas pač drug. A velja se držati te stvarnosti, čeprav ne bo tako sočna, čeprav ne bo tako privlačna kot posnetki nesreč na YouTubu ali čustvena objava na Facebooku. Morda najboljši sogovorniki ne govorijo najsočneje in najzanimiveje, vendar tisto, kar govorijo, pač drži. In to je veliko več vredno.” (sta)
