Ameriški kongres na poti do potrditve velike reforme kazenske zakonodaje
Ameriški senat je v sredo s 87 glasovi proti 12 potrdil predlog reforme kazenske zakonodaje, ki uživa podporo predsednika ZDA Donalda Trumpa. Predstavniški dom kongresa je podobno reformo že podprl, sedaj bo treba oba predloga združiti v enega in predati Trumpu v podpis.
Gre za reformo kazenske zakonodaje na zvezni ravni, številni Američani pa bodo še naprej ždeli po zaporih zaradi malenkostnih prekrškov po državnih zakonih. “Dežela svobode” je znana po tem, da rada zapira svoje državljane, predvsem tiste, ki nimajo dovolj denarja za učinkovite odvetnike, in tiste, katerih obsodba je v političnem interesu tožilstva ali javnosti.
Neusmiljen pristop do obsojencev je bil doslej prioriteta republikanske stranke, s prihodom Trumpa in njegovega zeta Jareda Kushnerja pa se je odnos vsaj v Washingtonu začel spreminjati. Kushner se še dobro spomni, kako je Trumpov zaveznik Chris Christie kot zvezni tožilec zaprl njegovega očeta in se je lahko o poraznih razmerah prepričal na lastne oči.
Trump ga je zadolžil, da izpelje reformo in Kushner se je vrgel na delo ter do konca letošnjega leta, kot kaže, uspel prepričati republikansko vodstvo kongresa, da je reforma smiselna ne glede na to, da jih je zelo strah svojih “neusmiljenih” volivcev, ki jih lahko obtožijo prizanesljivosti do kriminalcev. Republikanski senatorji, kot je Charles Grassley iz Iowe, reformo prodajajo pod geslom “neusmiljeni do kriminala, vendar pošteni do kriminalcev”.
Trump je nemudoma po senatnem glasovanju tvitnil, da bo reforma zagotovila varnost skupnosti in hkrati ponudila upanje in nove priložnosti za tiste obsojence, ki si to zaslužijo. “Poleg tega bomo prihranili milijarde dolarjev. Veselim se podpisa zakona,” je tvitnil predsednik ZDA. Reforma brez Trumpa ne bi bila možna, saj bi jo republikanci v kongresu blokirali vsakemu demokratskemu predsedniku.
Reforma spreminja neusmiljeno zakonodajo, ki med drugim ljudi za tretje kaznivo dejanje avtomatično pošilja v zapor do konca življenja. Sedaj bo ta kazen 25 let zapora, četudi gre na primer pri tretjem kaznivem dejanju za krajo kruha v trgovini. Reforma, ki ji demokrati seveda niso nasprotovali, prinaša tudi malce več zdrave pameti pri obsodbah za mamila, še posebej glede kokaina.
Kokain revežev in temnopoltih crack nosi s seboj veliko ostrejše kazni kot pa beli kokain belih in bogatih. Za crack bodo kazni malce nižje, za belega pa malce višje. Reforma prinaša tudi skrajšanje zapornih kazni za nenasilne zločine in podobno. V desetih letih naj bi reforma ukinila skupaj 53.000 let zapora za trenutnih 181.000 obsojencev po zvezni zakonodaji. (sta)