“Socialka” bo ostala 392,75 €: Odbor DZ za isto višino denarne socialne pomoči tudi po novem letu

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na današnji seji za obravnavo na plenarni seji DZ pripravil dopolnjeni predlog zakonske spremembe brez glasu proti. Pač pa so zavrnili dopolnilo SDS, po katerem bi prejemniki predčasnih, starostnih in invalidskih pokojnin, ki ne dosegajo zneska denarne socialne pomoči, dobili razliko med svojo pokojnino in tem zneskom. Toda takšna vsebina ne sodi v obravnavani zakon, je ocenila zakonodajno-pravna služba DZ.

Spomladi sprejeta sprememba zakona je zvišala osnovni znesek minimalnega dohodka, s tem pa tudi denarno socialno pomoč na 385,05 evra, a le za čas od 1. junija do 31. decembra letos, po 1. januarju 2019 pa bi znesek znova padel na 331,26 evra. Padec bi bil po novem letu še večji, saj se je zaradi vmesne redne letne uskladitve 1. avgusta osnovni znesek minimalnega dohodka še zvišal, in sicer na 392,75 evra.

Po vladnem predlogu, ki ga je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik, bo osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarna socialna pomoč tudi po 1. januarju 2019 ostala nespremenjena. Prav tako bo po predlogu nespremenjen varstveni dodatek, ki zdaj znaša 577,34 evra.

Na enaki višini bosta po predlogu ostali tudi pogrebnina in posmrtnina, torej pogrebnina 785,50 evra in posmrtnina 392,75 evra.

V razpravi je predsednik odbora Vojko Starović iz SAB dejal, da morajo tudi prejemniki denarne socialne pomoči “imeti nekaj od gospodarske rasti”. V SAB po njegovih besedah vztrajajo, da bi poskrbeli za vse tiste, ki imajo najnižje prejemke. Z njim se je strinjal tudi Jurij Lep iz DeSUS.

Miha Kordiš iz Levice je izrazil zadovoljstvo z vladnim predlogom, čeprav znesek še ne dosega višine osnovnih sredstev, ki jih človek potrebuje za preživetje. Vendar pa je korak naprej, je ocenil.

Karmen Furman iz SDS pa je ocenila, da bi bili namesto “socialnih bonbončkov” potrebni resni socialni ukrepi, tako da bi bilo omogočeno delo brez socialne pomoči.

Po opozorilu poslanke SMC Janje Sluga prejemniki socialne pomoči nimajo nobenih drugih virov. Zanje po njenih besedah ni dovolj programov, da bi se vrnili na trg dela, kar zahteva takojšnje ukrepanje.

Med prejemniki socialne pomoči je največ mladih, je izpostavila Bojana Muršič iz SD. Po njenem mnenju bi morali narediti več, da bi jih aktivirali, s čimer se je strinjala tudi Iva Dimic iz NSi.

Na nujni seji, ki je sledila redni, pa je imel odbor pred seboj zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je na ustavno sodišče vložilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Na nujni seji, ki je sledila redni, pa je imel odbor pred seboj točko o zahtevi za oceno ustavnosti dela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je na ustavno sodišče vložilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Člani odbora so se strinjali z mnenjem zakonodajno-pravne službe, naj DZ predlaga ustavnemu sodišču, da zahtevo zavrže. Po eni od ugotovitev službe predlagatelj namreč ne navaja, da odločitev ustavnega sodišča nujno potrebuje za razrešitev prekinjenega postopka v socialnem sporu med pokojninskim zavodom in tožnikom.