Janez Janša na seji DZ napovedal referendum glede dogovora ZN o migracijah, SDS ga je popoldne že vložila

Branko Grims je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da ima globalni dogovor ZN o varnih, zakonitih in urejenih migracijah zavajajoč naslov. Po njegovem mnenju je sporen tudi postopek sprejemanja tega dokumenta v Sloveniji, ki da je doslej potekal za hrbtom ljudi. Dejal je, da je postopek protizakonit in protiustaven.

Predsednik največje opozicijske stranke Janša je glede tega poudaril, da bi moral o dogovoru najprej razpravljati parlament in nato vlada, ne pa da je parlament o tem razpravljal kot zadnji. “Tako nam niste pustili druge možnosti, kot da vložimo zahtevo za posvetovalni referendum,” je povedal.

Matej Tonin iz opozicijske NSi pa je poudaril, da trditve, da je dogovor neobvezujoč, ne držijo. “Če je nezavezujoč, potem ga ne potrebujemo, ampak mi mislimo, da na dolgi rok bo ta dokument zavezujoč,” je izpostavil.

Dogovor je treba po njegovih besedah treba postaviti v kontekst, da sosednje države odstopajo od njega. Če bo Slovenija v danem kontekstu ta dogovor podpirala, lahko številni migranti – kot je dejal, jih je več tisoč na balkanski poti – to razumejo kot povabilo, da so dobrodošli v Slovenijo. “Prepričan sem, da takšnega pritiska Slovenija na dolgi rok ne bo zdržala,” je dejal.

Po mnenju predsednika opozicijske SNS Zmaga Jelinčiča pa gre pri dogovoru za “izdajo slovenskega naroda”. Po njegovih besedah se bodo lahko migranti “prosto gibali povsod in imeli večje pravice kot 250.0000 Slovencev in Slovenk in naših državljanov, ki živijo pod pragom revščine,” je dejal v svojem govoru, ki je na mestih močno razburil poslance levega dela parlamenta.

Jani Möderndorfer (SMC) je Jelinčičev nastop označil za nesramnega in zaničujočega ter izrazil pričakovanje, da bodo predsednik in podpredsedniki DZ takšen govor v prihodnje ustavili in poslanca opozorili.

Stališče poslanske skupine SMC je sicer predstavil Branislav Rajić, ki je poudaril, da je treba migracijske procese urediti na globalni ravni. Dogovor bo uredil pravni status migrantov, zaščitil ranljive skupine žensk in otrok in poudaril spoštovanje človekovih pravic. “Gre za dokument, ki za Slovenijo ne prinaša novih obveznosti, temveč temelji na že obstoječih mednarodno pravnih instrumentih,” je poudaril in dodal, da dogovor ne izenačuje migrantov z begunci in ni v nasprotju z mednarodnim in evropskim pravom.

Robert Pavšič iz LMŠ je poudaril, da dogovor ZN zajema ugotovitev, da so migracije dejstvo, da so tu in da niso le težava ciljnih držav. Nobenega zagotovila ni, da bodo migrantska vprašanja s tem sporazumom rešena. Lahko bi govorili o tem, da je sporazum nezavezujoč. Lahko bi govorili o tem, da je v vsaki državi v sporazumu eksplicitno zagotovljena suverenost pri migrantski politiki. Lahko bi govorili o pozivu, da je treba migrantske tokove obravnavati predvsem v izvornih državah in kasneje v tranzicijskih ter ciljnih, je opisal Pavšič.

Milan Brglez (SD) je medtem poudaril, da dogovor ločuje ter različno obravnava begunce in različne kategorije migrantov. Slovenija s sodelovanjem pri globalnem dogovoru ter njegovem izvajanju ohranja vse svoje suverene pravice in bo begunce, migrante ter ostale tujce obravnavala v skladu z našo ustavo, našimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo našo državo, je zatrdil.

Da gre za prvi mednarodni odgovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje med državami pri obravnavanju migracij, pa je izpostavila Maša Kociper (SAB). Dodala je, da ves čas potekajo tudi številne aktivnosti Evropske unije na področju ureditev razmer na tem delu sveta. “Nikakor se ne morem strinjati s tistimi, ki menijo, da razvojna pomoč tem državam ni pomembna. Treba je tem ljudem pomagati, da vzpostavijo pogoje in infrastrukturo, ki bo tudi njim omogočila gospodarsko rast, normalno življenje in zaposlitve,” je poudarila poslanka koalicijske stranke.

Ivan Hršak (DeSUS) je izpostavil, da upravljanje z migracijami predstavlja pomembno sestavino pri zagotavljanju varnosti tako v Sloveniji kot v svetu. Z odmikom od dogovora ZN bi se umaknili od iskanja rešitev na mednarodnem nivoju, umaknili bi se preprečevanju ilegalnih migracij in sodelovanju v boju s tihotapci ter pomoči najbolj ranljivim skupinam.

Trditve opozicije, da dokument uvaja cenzuro, jemlje suverenosti državam in zahteva spremembe ustavne ureditve so medtem po mnenju poslanca Levice Mateja T. Vatovca “sredstva propagande”. “V Levici vidimo njegovo največjo pomanjkljivost ravno v tem, da ni zavezujoč. Glede na to, da je glavni problem zadnjih let vsesplošna odsotnost solidarnosti, še posebej znotraj EU dvomimo, da se bo situacija izboljšala zaradi odgovora, ki nikogar ne zavezuje,” je dejal.

Stranka SDS je danes v državnem zboru vložila predlog za posvetovalni referendum o dogovoru ZN o migracijah, ki ga lahko državni zbor z večino razpiše o zadevah, ki so pomembne za državo, je ob zaključku seje DZ o tem dogovoru povedal predsednik SDS Janez Janša. Kot so kasneje sporočili iz SDS, sta predlog vložili poslanski skupini SDS in SNS.

Poslanski skupini predlagata naslednje referendumsko vprašanje: “Ali ste zato, da Slovenija pristopi h Globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?”

Vse poslanske skupine je Janša pozval, naj se pridružijo podpisu tega predloga. Dejal je še, naj ljudje preberejo dogovor in povedo svoje mnenje.

Že pred tem je v razpravi o dogovoru ZN o migracijah v DZ Janša poudaril, da je bil postopek potrjevanja dokumenta protiustaven in protizakonit. Vlada je po njegovih besedah dokument podprla, ne da bi o tem potekala politična ali pravna razprava. Pojasnil je, da jim zato ne preostane drugega, kot da vložijo zahtevo za posvetovalni referendum.

V skladu z zakonom o referendumu lahko parlament razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Pobudo zanj lahko da vsak poslanec državnega zbora.

Da je stranka vložila predlog za referendum, je predsednik SDS naznanil ob koncu izredne seje, na kateri so poslanci od 10. ure razpravljali o dogovoru ZN o migracijah.

Notranji minister Boštjan Poklukar, ki je nastopil v imenu vlade, je medtem ob zaključku seje povedal, da notranje ministrstvo pozdravlja ta dogovor, saj pričakujejo lažje upravljanje migracij in nujno mednarodno sodelovanje na tem področju.

“Kot minister za notranje zadeve si bom prizadeval, da Slovenija ostane varna država kljub vsem varnostnim izzivom, s katerimi se država sooča,” je poudaril v DZ. Slovenska policija obvladuje ilegalne migracije na meji s Hrvaško, prav tako Slovenija “zelo dobro in z vso odgovornostjo opravlja varovanje schengenske meje”.

Kot je še povedal Poklukar, je policija letos do 19. novembra zabeležila 8400 nezakonitih prehodov meje. V največ primerih je šlo za državljane Pakistana, Afganistana in Alžirije. Največ sta jih obravnavali policijski upravi Novo Mesto in Koper, je povedal Poklukar. Policija je sosednjim varnostnim organom izročila 4365 tujcev, največ hrvaškim, in sicer 4245.

Letos so se močno povečala tudi kazniva dejanja prepovedanega prehoda meje in ozemlja države, je dejal Poklukar. Policija je letos obravnavala 232 tovrstnih kaznivih dejanj. Pri večini osumljencev gre za državljane Slovenije in Hrvaške, je povedal.

Poslanci sicer danes niso glasovali o predlogu predlagateljev seje iz SDS, NSi in SNS, naj DZ vladi priporoči, da nasprotuje dogovoru o migracijah in o vseh mednarodnih aktih o meddržavnih migracijah predhodno seznani slovensko javnost in DZ. Odbor DZ za zunanjo politiko je namreč v petek zavrnil predlog teh priporočil. (sta/ured)