Demokrati z zmago v Arizoni ublažili neuspeh na vmesnih volitvah v senat

0

Zmagovalka v tekmi za sedež Arizone v ameriškem zveznem senatu na vmesnih volitvah pred tednom dni je 42-letna demokratka Kyrsten Sinema, ki je premagala 52-letno republikanko in nekdanjo vojaško pilotko Martho McSally, so razglasili ameriški mediji. Senat sicer še vedno ostaja v rokah republikancev.

Izid izjemno tesnega dvoboja kandidatk je bil nejasen skoraj teden dni, vendar pa naj bi Sinema zmagala, še preden so prešteli vse glasovnice, s prednostjo skoraj 40.000 glasov. Če ne bo tožb in bodo to potrdili tudi uradni rezultati, so si republikanci v 100-članskem senatu od januarja 2019 zagotovili najmanj 51 sedežev. Demokratom so odvzeli sedeže v Severni Dakoti, Indiani in Missouriju, demokrati pa so jim vzeli sedeža v Nevadi in sedaj Arizoni.

Republikanci računajo na še dva sedeža, in sicer na Floridi, kjer poteka ponovno preštevanje glasovnic zaradi tesne prednosti republikanca Ricka Scotta pred demokratom Billom Nelsonom, ter v Mississippiju, kjer bo 27. novembra drugi krog posebnih volitev med republikanko Cindy Hyde-Smith, ki je bila aprila začasno imenovana na položaj upokojenega Tada Cochrana, ter demokratom Mikom Espyjem.

Scott na Floridi vodi proti Nelsonu z le okrog 13.000 glasovi od skupaj osem milijonov oddanih glasov. Konec tedna so sprožili avtomatično ponovno strojno preštevanje glasovnic, ker je razlika manjša od 0,5 odstotka glasov. Če bo strojno preštevanje do četrtka potrdilo razliko, ki je manjša od 0,25 odstotka glasov, bodo morali še enkrat šteti vse glasovnice, in to ročno.

Scott se je že razglasil za zmagovalca in skupaj s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom demokrate obtožuje volilne prevare. Državna policija sicer sporoča, da ni nobenih dokazov o prevarah in da ne poteka nobena preiskava.

Sedež v Mississippiju je bil do nedavnega skoraj zagotovljen za republikanko, vendar je prišel v javnost videoposnetek njene izjave, da bo v primeru javnega obešanja prišla sedet v prvo vrsto. Njen protikandidat je temnopolt, Mississippi pa je najbolj rasistična država v ZDA s krvavo zgodovino linčanj temnopoltih.

Senat bo ostal pod nadzorom republikancev, demokrati pa so jim v predstavniškem domu odvzeli najmanj 32 sedežev in jih lahko do konca preštevanja glasovnic poberejo še najmanj štiri. Demokrati so republikancem odvzeli tudi sedem guvernerskih položajev in večino v najmanj osmih državnih zakonodajnih telesih po ZDA.

Trump lahko govori o republikanskem uspehu, vendar pa je dejstvo, da so demokrati na vmesnih volitvah kljub neuspehu v senatu dosegli največji uspeh vse iz časov afere Watergate, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja odnesla predsednika Richarda Nixona.

Demokrati so si zagotovili 23 guvernerskih položajev, republikanci pa 25, pri čemer tekmi na Floridi in v Georgii uradno še nista odločeni. V obeh državah imata prednost republikanska kandidata.

V Georgii še preštevajo glasovnice po pošti, demokratski senatorji pa so od pravosodnega ministrstva ZDA zahtevali uradno preiskavo zlorab volilne pravice. Za guvernerja namreč kandidirata temnopolta demokratka Stacey Abrams in republikanec Brian Kemp, ki je šele po volitvah odstopil s položaja državnega sekretarja Georgie, to je položaja, ki nadzira volilni proces.

Kemp je pred volitvami zavrnil več tisoč registracij novih volivcev, večinoma temnopoltih. Njegova prednost pred Abramsovo je skoraj nedosegljivih 60.000 glasov, vendar demokratka vztraja, da se prešteje vsaka glasovnica po pošti.

Vsa pozornost pa je ponovno, tako kot po volilnih zapletih leta 2000 med Alom Gorom in Georgem Bushem mlajšim, usmerjena na Florido oziroma na večinoma demokratski okrožji Broward in Palm Beach, kjer niso bili sposobni pravočasno prešteti vseh glasovnic. Ko sta Scott in Ron De Santis, ki kandidira za guvernerja, že računala na gladko zmago, se je preštevanje glasovnic nadaljevalo do vse manjše razlike in po državnem zakonu se je sprožilo ponovno preštevanje.

Podobno kot leta 2000 so tudi tokrat na ulicah protestniki enih in drugih. Scott je v nedeljo zahteval zaščito vseh volilnih strojev in glasovnic, kar je sodnik v okrožju Broward Jack Tuter zavrnil z ugotovitvijo, da ni nobenega razloga za to, kakor tudi nobenega dokaza o prevarah. Ponovno preštevanje namreč nadzirajo predstavniki obeh strani.

Tožbo so v ponedeljek vložili tudi demokrati, ki zahtevajo, da preštejejo tudi glasovnice po pošti, ki so bile oddane do dneva volitev, in ne le tiste, ki so prispele na volišča do sedmih zvečer na dan volitev 6. novembra. Menda v skupni seštevek niso upoštevali kar 875.000 glasovnic, ki niso prispele na naslov do roka.

Druga demokratska skupina pa zahteva, da se Scottu do konca preštevanja glasovnic prepove vsaka vloga v tem procesu. Scott medtem vztraja, da je zmagal in se namerava udeležiti orientacijske ekskurzije senatnih novincev v Washingtonu. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen