Avstrija se danes spominja stote obletnice prve republike

Posebni gostje slovesnosti ob obletnici ustanovitve republike Nemška Avstrija, ki je nastala ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije po koncu prve svetovne vojne, so preživeli holokavsta in šolarji iz vse Avstrije.

Van der Bellen je v svojem govoru po poročanju nemške tiskovne agencije dpa posvaril pred utrujenostjo nad demokracijo. Kdor stremi za hitrimi političnimi rešitvami v manj liberalni demokraciji, je na napačni poti. Ni bližnjic, je dejal avstrijski predsednik in dodal, da je pot do skupnih rešitev včasih trnova, a je vredna vsega napora. Liberalna demokracija je po njegovih besedah tudi več kot vladavina večine.

“Liberalna demokracija terja raznolikost glasov in da ni prezrt noben glas,” je Van der Bellen spomnil tudi na pravice manjšin in še dejal, da se ni mogoče odpovedati strpnosti. Posvaril je pred politikami, ki ločujejo. “Ustvarja se sovraštvo med nami in tistimi, ki so drugačni,” je še opozoril in dodal, da se med drugačne umešča tudi starejše, mlajše, muslimane, Jude, tujce in revne.

Kurz se je zavzel za odgovornejši govor. “Nasilje v besedah lahko zelo kmalu preide v nasilje v dejanjih,” je dejal. Ob tem je poudaril, da se mora vsaka generacija na novo boriti za mir, svobodo in blaginjo in podobno kot avstrijski predsednik poudaril, da lahko vse to “deluje samo skupaj”. To ne pomeni, da mora vsak imeti svoje mnenja, pač pa da ima vsak pravico do svojega mnenja, je na spletni strani objavila avstrijska televizija.

Podpredsednik avstrijske vlade Heinz-Christian Strache iz vrst svobodnjakov (FPÖ) je nacistično obdobje v Avstriji in preganjanje Judov označil za najtemnejše poglavje v zgodovini države, Avstrija pa je po njegovih besedah odgovorna, da se nikoli več ne ponovi tovrsten politični razvoj.

Predsednik avstrijskega parlamenta je v govoru na slovesnosti menil, da bodo preizkušnje za demokracije v prihodnosti premagovanje posledic digitalizacije ter demografske in podnebne spremembe. Pozval je k ničelni toleranci do antisemitizma in antisionizma ter posvaril pred vsesplošnim sumničenjem verskih skupnosti, saj to ustvarja zgolj predsodke in nepremostljive razlike. Hkrati je dejal, da ne bi smeli tolerirati vzporednih skupnosti, ki zavračajo temeljni državni ustroj Avstrije, so sporočili iz nationalrata.

Maja Haderlap je v svojem govoru, za katerega je po poročanju časnika Wiener Zeitung prejela stoječe ovacije, dejala, da je bila odločitev, da bo prav ona slavnostna govornica, smela. Dejala je še, da je demokracija antimodel avtoritarni družini, na čelu katere je večinoma patriarh. Demokracija je edina oblika vladavine, ki upošteva tudi manjšine, je še dejala in se tudi dotaknila položaja koroških Slovencev in uvedbi volilne pravice za ženske v Avstriji, ki so jo dobile prav ob nastanku prve avstrijske republike.

Temelji uspeha sedanje avstrijske druge republike so po njenih besedah v avstrijski državni pogodbi, gospodarskem razcvetu in avstrijski nevtralnosti. Vprašanja prihodnosti bodo po njeni oceni imela etnično in ekološko nrav.

Še pred govorom Haderlapove so se v nedeljo odzvali avstrijski svobodnjaki (FPÖ). Kot je dejal generalni sekretar FPÖ Christian Hafenecker, bi se morala Haderlapova izogniti “pastem politične samopromocije”. Avstrijski umetniki so namreč doslej na različnih spominskih slovesnostih kritizirali migracijsko politiko avstrijske koalicijske vlade med ljudsko stranko in svobodnjaki. Pojavili so se tudi očitki o antisemitizmu in rasizmu na račun posameznih članov FPÖ, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

“Nestrankarstvo je pomembno, saj so tokratno leto obletnic vedno znova zlorabljali za ideološke porogljivosti,” je še dejal Hafenecker.

Republiko Nemško Avstrijo je parlament na Dunaju razglasil 12. novembra 1918. S saintgermainsko mirovno pogodba leto dni kasneje so ji določili ime Avstrija, določili njene državne meje in prepovedali združitev z Nemčijo. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je takratni avstrijski kancler Engelbert Dollfuss uvedel avtokratsko diktaturo po vzoru fašizma v Italiji. Leta 1938 si je Avstrijo priključila takratna nacistična Nemčija. Današnja avstrijska druga republike je bila vzpostavljena po koncu druge svetovne vojne. (sta)