Županov boj – Franc Kangler (1): Kaj in kako so delali kriminalisti – primer Aleksander Geršovnik

Na Politikis.si z danes začenjamo s serijo objav iz zelo odmevne knjige avtorja Zorana Šariča ŽUPANOV BOJ, Franc Kangler – Zakulisje osebne in politične apokalipse. Šarič je v svoji knjigi zbral tudi 23. kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin Franca Kanglerja, ki jih je zaznal Odbor 2015. Začenjamo tam, kjer se v (pred)kazenskih postopkih ponavadi vse začne – pri organih odkrivanja kaznivih dejanj – torej pri kriminalistih. Pa ti vedno delajo v skladu z zakonom? Odbor 2015, ki ga vodi Željko Vogrin, pravi da ne!

PREBERITE ŠE TO: Odbor 2015 z novimi dokumenti: Kriminalist Geršovnik na hišno preiskavo pri Kanglerju pripeljal kar svoje priče!?

4. kršitev človekovih pravic: Nezakonito prisluškovanje Kanglerju

Odbor 2015 je iz kazenske dokumentacije razbral, da je v uradnem zaznamku, ki ga je sestavil kriminalist Aleksander Geršovnik, objavljen citat pogovora med Kanglerjem in določeno osebo. Glede na to, da policija v letu 2018 ni imela odredbe za izvajanje prisluhov, temveč je šlo za klasično zbiranje obvestil, oziroma pridobljen podatek od neimenovane osebe, je Odbor 2015 zaskrbljen nad tem, da policiji nudi podatke neimenovana oseba, ki za njih nezakonito prisluškuje Kanglerju. Ob predlogu zagovornika Bošnjaka, da se zasliši kriminalist Geršovnik in se razčisti tak nezakonit postopek, je sodnica v kazenskem postopku zaslišanje Geršovnika zavrnila. S tem je zavestno kršila določila 29. člena Ustave, ki dovoljujejo Kanglerju izvajanje dokazov v njegovo korist. Omenjeni citat je kasneje uporabil tudi preiskovalni sodnik Slavko Gazvoda pri izdaji odredbe za hišno preiskavo.

6. kršitev človekovih pravic: Nezakonitost glede vsiljenih prič pri hišni preiskavi 

Dne 4.5.2011 Francu Kanglerju na hišni preiskavi v Zimici 74, kriminalist Aleksander Geršovnik ni dovolil, da si sam izbere dve priči, temveč sta mu bili vsiljeni priči, ki jih je policija sama določila in pripeljala s seboj. Ena izmed prič je bila celo tržna inšpektorica Jana Dolenc, ki je v samem predkazenskem postopku dvakrat nudila kriminalistu Geršovniku podatke o domnevnih kršitvah Franca Kanglerja, o čemer je Geršovnik tudi sestavil uradna zaznamka, ki sta bila priloga pobudi policije za izdajo odredbe o prisluhih. Ugovori Kanglerjevega zagovornika Marka Bošnjaka in zahteva da se kot priča zasliši Jana Dolenc, so na Okrožnem sodišču pri preiskovalni sodnici Vanji Obersnel naleteli na gluha ušesa.

16. kršitev človekovih pravic: Nezakoniti vstop policije v objekt

Pri ponovnem pregledu dokumentacije v zvezi s hujšimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin Francu KANGLERJU smo ugotovili, da so kriminalisti PU Maribor leta 2008 nezakonito, brez soglasja lastnikov, tajno vstopili na gradbišče Lutkovnega gledališča v Mariboru ter opravili ogled in fotografirali notranjost objekta. Pri pregledu spisa Pp 1/2009 smo naleteli na uradni zaznamek kriminalista Aleksandra Geršovnika z dne 27. 10. 2008, kateri je bil priložen k zahtevi za izdajo PP ukrepov, s strani preiskovalnega sodnika dr. Janeza Žirovnika. Iz uradnega zaznamka je jasno razvidno, da je kriminalist Geršovnik navedenega dne, nezakonito in tajno, brez soglasja lastnikov vstopil v notranjost gradbišča Lutkovnega gledališča v Mariboru in po njegovi zapisani izjavi opravil ogled notranjosti objekta Minoritskega samostana. Iz vsebine uradnega zaznamka smo ugotovili, da je ob ogledu in pregledu objekta navedeni kriminalist uporabljal fotoaparat, s katerim je napravil 15 posnetkov, le te pa priložil, kot sestavni del uradnega dokumenta.

Nadalje kriminalist zapiše, da so ugotovitve iz ogleda bile prenesene tajnemu agentu – viru, kateri bi naj fotografije pregledal in dal strokovno mnenje glede obnove Lutkovnega gledališča.

V Odboru 2015 javno sprašujemo ministrico za notranje zadeve mag. Vesno Györkös Žnidar, ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča in predsednika vlade dr. Mira Cerarja od kdaj smejo kriminalisti brez odredbe preiskovalnega sodnika in brez soglasja lastnika tajno vstopati v objekte, jih fotografirati in le te podatke posredovati nepooblaščenim osebam? Kako je sploh mogoče, da nezakonitega početja, ki izhaja iz uradnega zaznamka kriminalista pri presojanju odreditve ukrepov ni ugotovil preiskovalni sodnik dr. Janez Žirovnik? Ali je v tem konkretnem primeru bil izdelan zapisnik o ogledu kraja kaznivega dejanja oziroma kdo iz tožilstva je o navedenem ogledu bil uradno seznanjen?