Türk v New Yorku na razpravi Varnostnega sveta ZN o vprašanju vode in miru
Nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk se je v petek v vlogi predsednika Globalnega visokega panela o vodi in miru udeležil neformalne razprave v Varnostnem svetu ZN na temo vode, miru in varnosti, ki jo je sklicala Nizozemska, poseben sestanek 15 držav pa je na to temo v prostorih misije gostila tudi Slovenija.
Na razpravi Varnostnega sveta je sodelovalo 15 članic Varnostnega sveta ZN, poleg njih pa še 30 drugih držav, ki jih ta tema posebej zanima. Na dnevnem redu je bilo poročilo Türkovega panela, ki ima naslov “Stvar preživetja”. “Zadnja poročila o podnebnih spremembah napovedujejo zelo dramatično prihodnost, ki ni več tako zelo oddaljena. Te teme so tako kot vprašanje miru in vojne na dnevnem redu Varnostnega sveta ZN,” je v izjavi za STA povedal Türk.
Varnostni svet je imel v zadnjih dveh letih celo vrsto razprav glede zgodnjega ugotavljanja nastajajočih kriz, ki so posledica podnebnih sprememb, pomanjkanja vode in preseljevanja ljudi, ki jih to povzroča. Druga tematika je zaščita civilistov v oboroženih spopadih, v katerih je pogosto opaziti napade oboroženih skupin na vodno infrastrukturo in uporabo vodnih virov kot sredstva za vojskovanje.
“Te teme so postale v našem času veliko bolj izražene kot nekoč in so povezane s podnebnimi spremembami. Svet bo moral najti veliko bolj učinkovite odgovore kot so doslej in Varnostni svet ima pomembno vlogo. Ne toliko v smislu ukrepanja in konkretnega reševanja problemov, ampak kot opozorilo. Če stvari pridejo na Varnostni svet, to pomeni, da so že zelo slabe,” je dejal.
“Jaz bi si želel, da se pri nas in v svetu razume, kako nevaren položaj nastaja in kako pomembno je najti odgovore na problematiko globalnega segrevanja, ki se najprej izraža v pojavih, ki zadevajo vodo. Katastrofalne suše, poplave in uporaba vode kot sredstva vojskovanja,” je povedal Türk in dodal, da je imel nekaj sestankov posebej z Nizozemsko, na Unicefu in na oddelku za politične zadeve ZN, kjer je bil nekoč pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve.
Slovenska misija pri ZN pa je organizirala poseben sestanek držav, ki so dale pobudo za ustanovitev Globalnega visokega panela o vodi in miru. Türk meni, da bi morala slovenska diplomacija razširiti obzorja in se v globalnem smislu bolj povezovati z istomislečimi državami okrog pomembnih tem, kjer lahko da pomemben prispevek.
“Te naloge nove vlade ne smejo biti omejene le na tiste najbolj osnovne funkcije, kot so odnosi s sosedi, gospodarska diplomacija in aktivnosti znotraj EU. Te teme so nam dane ne glede na želje. Lahko si pa izberemo kakšno, ki je globalno zanimiva, in verjamem, da je tematika vode, miru in varnosti vsekakor vezana na globalno segrevanje. Če se tu pravilno in dovolj aktivno angažiramo, potem bomo imeli dobre sogovornike, države, s katerimi želimo sodelovati in s katerimi se želimo primerjati. Nizozemska, Belgija, Švedska, Nemčija, Švica in podobne, ki jih ta tematika zelo skrbi,” je dejal Türk.
Globalni visoki panel o vodi in miru je začel delovati 16. novembra 2015 v Ženevi, vodi pa ga Türk, ki po svetu predstavlja ugotovitve strokovnjakov in predloge za utrjevanje globalnega okvira za preprečevanje in reševanje z vodo povezanih spopadov, kot tudi prispevati k temu, da se vodo vidi kot pomemben dejavnik miru. V panelu sodeluje 15 držav (Kolumbija, Kambodža, Kostarika, Estonija, Francija, Gana, Madžarska, Jordanija, Kazahstan, Maroko, Oman, Senegal, Slovenija, Španija in Švica). (sta)