Premier Šarec v sredo na obisk k EU v Bruselj

Šarec, ki se je sicer s Tuskom in Junckerjem že spoznal septembra na neformalnem vrhu unije v Salzburgu, bo Bruselj obiskal nekaj dni pred rednim vrhom EU, ki bo prihodnji teden.

Najprej se bo ob 14. uri srečal s Tuskom. V Tuskovi tiskovni službi so za STA povedali, da je pobudnica sestanka Slovenija ter da bosta po pričakovanjih razpravljala o brexitu, migracijah, schengnu, Zahodnem Balkanu in večletnem evropskem proračunu, tudi v luči oktobrskega vrha.

Dve uri pozneje se bo srečal še z Junckerjem. “Sestanek bosta izkoristila za pripravo Evropskega sveta, ki bo naslednji teden,” so za STA sporočili v tiskovni službi Evropske komisije.

Prav tako se bo premier sestal z enim od podpredsednikov komisije, komisarjem za enotni digitalni trg Andrusum Ansipom, ki je po neuradnih informacijah tudi zaprosil za srečanje. Ansip, bivši estonski premier, sicer prihaja iz vrst evropskih liberalcev, ki naj bi se jim pridružila tudi Šarčeva stranka.

V okviru obiska v Bruslju se bo Šarec sestal tudi z evropskimi poslanci iz Slovenije.

Slovenski premier se bo z vodilnima predstavnikoma institucij EU in drugimi sogovorniki poleg omenjenega predvidoma pogovarjal še o eni temi, ključni za prihodnost Evrope: o evropskih volitvah in porastu populizma.

To bo za novega premierja pomemben teden pri umeščanju na evropsko in mednarodno politično sceno. V torek bo namreč v Sloveniji gostil generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga, v petek pa gre v Berlin k nemški kanclerki Angeli Merkel.

Prva priložnost za predstavitev slovenskih interesov in pričakovanj

Posebnih novic ob Šarčevem obisku v Bruslju ni pričakovati. To bo zlasti prva priložnost, da novi premier v Bruslju predstavi slovenske interese in pričakovanja, pri čemer pri ključnih vprašanjih ni bistvenih odstopanj od dosedanjih slovenskih stališč.

Premier naj bi po neuradnih napovedih jasno izrazil slovensko pričakovanje, da se v EU dosledno spoštuje skupne temeljne vrednote, vključno z vladavino prava, torej tudi arbitražno razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Premikov v arbitražni zgodbi ni pričakovati

Slovenska stran po neuradnih navedbah v sredo ne pričakuje premikov v arbitražni zgodbi. Zadeva je na sodišču. Slovenija je Hrvaško tožila zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama.

Naslednji korak je objava povzetka slovenske tožbe v Uradnem listu EU, s katero bo del vsebine tožbe prvič javno dostopen. Ta objava se pričakuje v prihodnjih tednih.

Evropska komisija pa vseskozi izpostavlja svoje stališče, sprejeto 4. julija lani, da od obeh držav pričakuje izvršitev arbitražne razsodbe in da je pripravljena pri tem pomagati. Resnih konkretnih pobud z njene strani za zdaj ni bilo. Vseskozi izpostavlja, naj se državi dogovorita prijateljsko.

Za čimprejšnjo vrnitev k normalnemu delovanju schengna

Šarec naj bi med drugim izpostavil tudi slovensko stališče, da se je treba čim prej vrniti k normalnemu delovanju schengenskega prostora brez sistematičnega nadzora na notranjih mejah, torej tudi odpraviti nadzor, ki ga še vedno izvaja Avstrija.

Juncker se je sicer v septembrskem govoru o stanju EU odločno izrekel proti notranjim mejam: “Kjer so meje vzpostavljene, morajo biti odpravljene. Neuspeh pri doseganju tega cilja bi bil nesprejemljiv korak nazaj za današnjo in jutrišnjo Evropo.”

A dejansko komisija za zdaj ni storila oziroma očitno ne more storiti veliko za to, da bi članice ta nadzor zares odpravile. Kot rešitev v Bruslju izpostavljajo predlog za vzpostavitev enote 10.000 varuhov meje, saj da z dobro zavarovano mejo ne bi bilo več razlogov za notranji nadzor.

Članstvo LMŠ v Alde?

Konkretnih odgovorov na vprašanja v povezavi s članstvom LMŠ v stranki evropskih liberalcev (Alde) za zdaj ni bilo mogoče pridobiti. Neuradno se sicer omenja, da naj bi se Šarec udeležil sestanka Alde pred oktobrskim vrhom EU. (sta)