Post-borgijske orgije v Cerkvi niso razlog za skrb

6

Piše: Sebastjan Erlah, publicist

Katoliško Cerkev zadnje dni pretresa velika afera, ki jo je sprožil nekdanji nuncij v ZDA Karl Maria Viganò s svojim enajst strani dolgim odkritosrčnim pričevanjem o tem, kako je papež Frančišek vedel za spolne zlorabe kardinala McCarricka in ob tem ni nič ukrepal.

Pismo je prišlo v javnost prav v času Svetovnega srečanja družin v Dublinu, kjer se je papež med drugim srečal z žrtvami spolnih zlorab s strani duhovnikov in ob tem dejal, da nas mora biti katoličane sram zaradi takšnega početja duhovnikov. Po besedah Viganòja, je sedanji papež vedel za McCarricove spolne zločine že leta 2013, a ni ukrepal, še več, McCarrick je bil s strani prejšnjega papeža Benedikta XVI kaznovan, a je papež Frančišek kazen umaknil, McCarrick pa je postal eden glavnih kanalov imenovanja škofov v ZDA.

Omenjeno pismo je vrglo hudo črno senco na sedanjega papeža, ki se je sicer v takšnih ali drugačnih oblikah nad njim vlekla že ves dosedanji pontifikat (spomnimo se samo treh pomenljivih znamenj, ki so spremljale dogajanje od odstopa papeža Benedikta XVI pa do izvolitve Frančiška; prvo znamenje je, ko je ob odstopu prejšnjega papeža v baziliko Svetega Petra v Vatikanu udarila strela, kar nas nehote spomni na Jezusove besede iz Lukovega evangelija: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba«; drugo znamenje je bil galeb, ki je dobrih štirideset minut vedril na dimniku sikstinske kapele, ko je potekalo zadnje glasovanje s katerim je bil izvoljen papež Frančišek – galeb je ptica roparica, ki je tudi mrhovinar; tretje znamenje pa je, da je papež Frančišek ob prihodu na balkon tisti večer pozdravil z »dober večer«, namesto s »hvaljen, Jezus!« kar so mnogi, neupoštevajoč prejšnji dve znamenji, razlagali kot prisrčen pozdrav, ki je nakazal papeževo ponižnost in dokončni sestop papeštva z oblasti; toda poanta je očitno drugje – povsem banalni in posvetni pozdrav je pokazal drugačno usmeritev sedanjega papeža od njegovih častitljivih predhodnikov, ki se kaže v usmeritvi v povsem posvetne stvari, ki so daleč od Kristusa; simbolično pa je tudi to, da je nezmožnost prepoznavanja znamenj časa in neupoštevanje udara strele in mrhovinarske ptice, razlaganje papeževega »prisrčnega« pozdrava z balkona, rezultirala v tem, da če odštejemo prvi dve znamenji s prsti, ostane le še tretji prst, ki pa je dejansko dvignjen sredinec, ki simbolizira falus in sporoča tistemu, proti komur je obrnjen, naj se jebe – in očitno nam papež, kar bomo videli v nadaljevanju nonšalantno sporoča prav to), še posebej, ko je izdal apostolsko spodbudo Radost ljubezni, kjer je brutalno napadel bistvo zakonske zveze in zakramenta svetega zakona s tem, ko je, kakor je zapisal v njenem uvodu, mimo cerkvenega učiteljstva, dovolil prejemanje obhajila ločenim in ponovno poročenim, se pravi prešuštnikom, kar je bilo do zdaj s strani cerkvenega učiteljstva nedovoljeno. Ko so takrat nekateri škofje in kardinali sprožili postopek dubia, je papež molčal in ni odgovoril na njihova vprašanja v zvezi z dosedanjim naukom Cerkve glede omenjene tematike, njegov molk glede tega pa traja še danes. Prav tako papež molči v zvezi z vprašanji o njegovem vedenju in ravnanju v povezavi z McCarrickom. Novinarjem je le dejal, da naj si sami preberejo pismo in naredijo svoje zaključke. No, to pismo smo dobro prebrali in seveda naredili svoje zaključke, na odgovore papeža pa še vseeno čakamo in v skladu z izkušnjami, lahko rečemo, da jih ne bomo dočakali. Zato papežev molk lahko razumemo predvsem v smislu, da zadeve ni zanikal, še več, da molk pomeni tiho priznanje, tako v primeru Radosti ljubezni, kot tudi v primeru njegovega vedenja o spolnih zlorabah kardinala McCarricka.

Papeža so seveda mnogi takoj vzeli v bran, vendar brez kakšnih bistvenih protiargumentov, ki bi vzbudili dvom v Viganòjeve navedbe. Vsa obramba je do zdaj temeljila zgolj na logičnih napakah ad hominem, s katerimi so želeli očrniti dobro ime omenjenega nuncija, še najbolj bizarna pa je bila obtožba nadškofa Cupicha, češ, da papeža »konzervativni« krogi ne marajo, ker da je Latino ter da ima papež »pametnijeg posla« v ukvarjanju s podnebnimi spremembami in migranti. Človek bi pričakoval, da bo nadškof Cupich dejal, da je temeljno opravilo papeža, da se ukvarja z evangelizacijo in vodenjem katoličanov bližje h Kristusu. Zgleda, da temu po novem ni tako. Kot je dejal p. Branko Cestnik v eni izmed oddaj na Radiu Ognjišče, je vse zgolj produkt zlih sil, ki so Svetega očeta stisnile v kot, da se v Dublinu na srečanju družin ni mogel ukvarjati s tem, za kar je tja prišel – z družinami. Seveda ni bilo zaslediti nobenega komentarja o spornosti vsaj enega izmed glavnih predavateljev na omenjenem srečanju, jezuita Jamesa Martina, sicer vatikanskega svetovalca za komunikacije in LGBT aktivista med duhovniki, ki je družinam spregovoril o tem, kako so LGBT katoličani in duhovniki izključeni iz Cerkve in jih je potrebno sprejeti z vsem srcem. Jezuitska norost očitno nima meja in njeni branitelji, tudi v Sloveniji, močno »držijo štango«, nemara predvsem zato, da bi odvrnili ta isti problem od sebe samih. Leglo kleriško-laiških homoseksualcev je namreč v slovenski katoliški medijski srenji (nekateri viri navajajo celo, da je že bogoslovno semenišče v Ljubljani prepredeno z večinoma homoseksualnimi kandidati za bodoče duhovnike!), tako na Ognjišču kot v Družini, močno prisotno in te povezave, ki segajo tudi do samih političnih vrhov v naši državi, bo slej ko prej potrebno raziskati in razkriti. Slovenski škofje so v tem primeru popolnoma odpovedali, zato nastaja vtis, da sta jim Kristus in njegov evangelij zadnja briga, njihov Bog pa je trebuh.

Toda vsa ta razkritja niso razlog za skrb. V luči sedanjih dogodkov odstop papeža Benedikta XVI zasije povsem drugače. Kot briljantna taktična poteza umika, da je lahko na površje priplaval ves drek, ki je kot tempirana bomba tlel pod površjem. V tem oziru je bomba, ki jo je pred nas vrgel nuncij Viganò, ki je v pričevanju zapisal, da o tem mora spregovoriti, ker se mu čas izteka in bo kmalu stal pred Gospodom, zmaga papeža Benedikta XVI nad homoseksualnim in pedofilskim zlom v Cerkvi. Češ, če to hočete, pa imejte, a morali se boste soočiti s posledicami svojih izprijenosti. Enako, kot v starozaveznem času, ko so Izraelci želeli imeti kralja po vzoru sosednjih ljudstev, a Bog tega ni želel. Izraelci so izsilili kralja, zato jim ga je Bog dal prav po enakem principu in jih hkrati opozoril, da se bodo morali soočiti s posledicami svojih želja.

Katoličani nimamo razloga, da bi bili žalostni zaradi aktualnega dogajanja, temveč imamo razlog za veselje v upanju. Cerkev se, kljub temu, da trenutna izprijenost nemara celo presega moralno doseženo dno v času Borgijcev, reformira in obnavlja in posledično postaja bolj sveta nevesta, ozaljšana za svojega ženina Kristusa.

Št. komentarjev: 6
  1. MARKO JERŠIN pravi

    SEM KATOLIČAN , IZ TAKE DRUŽINE TUDI IZHAJAM IN TUDI MOJE OTROKE UČIM V VERI KATOLIČANV , ZA SEDAJ ! VEDNO SEM SPOŠTOVAL CERKVENE BOŽJE PODANIKE, KI SO NAS UČILI KORISTNIH ZA ŽIVLJENJE POTREBNIH IN SPOŠTOVANJA VREDNIH NAUKOV . ŽE DESET BOŽJIH ZAPOVEDI , ČE JIH UPOŠTEVAš VSAJ PRIBLIŽNO SI ZMAGOVALEC V ŽIVLJENJU ! TODA VSE SE MI JE PODRLO, KO JE PRIŠLO SPOZNANJEE, DA Z DUHOVNIKI NEKAJ NI VREDU , DA SO STORILI BOGOKLETNO DEJANJE ! . KAJ MI JE ŠE OSTALO OD ZAUPANJA V KATOLIŠKO VERO, KI MI JE POMENILA KOT ČISTO IN NEPREKLICNO ZAUPANJE V VREDNOTE VERE IN KATOL. CERKVE ? KATOLIČANI SMO NAENKRAT POSTALI , IZGUBLJENA ČREDA NAŠE KAT. POTEPTANE BOŽJE BESEDE KI SO JO ZAVRGLI NEKATERI NIČVREDNI BOŽJI PASTIRJI PREVARANIH LJUDI . TEŠKO MI JE BILO PRI SRCU , KO MI JE NEKI ATEIST DEJAL ” DUHOVNIKE POSLUŠAJ , KER UČIJO LEPO VERO, , A NE GLEJ NJIHOVIH DEJAN, KER BOŠ RAZOČARAN !? SEDAJ SE VPRAŠAM, KER OD PAPEŽA NI NIČ POSEBNEGA ODZIVA, KAKO NAJ ZAUPAM V EDINOISKRENO IN POŠTENO MATI KATOL. VERO, KI BI MORALA BITI GREHU NEDOSEGLJIVA IN VEDNO PRIPRAVLJENA POMAGATI LJUDEM
    V TEŽAVAH, ČE JE SAMA SEBE POHODILA ? RES PA JE DA UPANJE UMRE ZADNJE ZAUPANJE PA ZA VEDNO ! Marko

    1. Jeremoja Grand pravi

      Hej fant, ko ne veš, da na zemlji ne moreš imeti zaupanja v nobenega človeka, tudi v papeža ne, ker je zgolj človek, ampak moraš imeti zaupanje v Boga, ki pa je v nebesih. To je to. Je tudi napisano spreobrnite se in ti se b0š moral spreobrniti.

  2. Ivo Šerc pravi

    Pisec tega članka je očitno zamenjal jurčke za rdeče mušnice. Kako si naj sicer človek v 21. stoletju razlaga takšno natolcevanje?
    Čakam samo še na njegov dokaz o ploščatosti zemlje, okrog katere se vrti sonce.
    In jutri bo najverjetneje razpredal o upravičenosti sežiganja čarovnic ….
    Bolan članek bolanega nakladača.

    1. MARKO JERŠIN pravi

      Zakaj te moti resnica IVO , ki je jasna in transparentna ? Ne vem zakaj te resnica boli in jo zavračaš in negiraš ! To kar sem napisal je resnica in cerkev bo z omenjenimi slabimi dejanji mnogo izgubila ,kar pa mi ni vseeno ! glede mušnic in ploščnate zemlje pa ti UPORABLJAŠ PRIMITIVNO OBRAMBO , KI JE NA RAVNI DEBILČKOV ! UŽIVAJ V TVOJI ZASLEPLJENOSTI , BUTEC !

  3. haapy yack pravi

    hoj
    Od vseh tiranij, ki vplivajo na človeka je najhujša tiranija religije. Vse druge tiranije se zaustavljajo na svetu na katerem živimo, a religija nas spremlja tudi po smrti in sledi v večnost je napisal – Thomas Paine.
    Da bi kdo zamislil nad tem
    doklerbomoklečalisvobodenebopres
    boditevcvetju

  4. Sebastjan Erlah pravi

    Se strinjam, kar se religije tiče.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen