Papež ob 100. obletnici samostojnosti na obisk v baltske države
Papež Frančišek bo v soboto začel večdnevni obisk Baltskih držav, ki jih bo obiskal ob 100. obletnici njihove samostojnosti. Litva, Latvija in Estonija se kljub svoji geografski legi med seboj razlikujejo, predvsem na verskem področju, in tako bo obisk v vsaki od treh držav poseben.
Baltske države so pred stotimi leti, ko se je zaključevala prva svetovna vojna, razglasile neodvisnost, a so ta status uživale zgolj do leta 1940, ko jih je zasedla Sovjetska zveza.
Frančišek bo drugi papež, ki jih bo obiskal. Pred četrt stoletja se je tu kmalu po razpadu Sovjetske zveze že mudil takratni papež Janez Pavel II.
Litva je edina od treh držav na vzhodni strani Baltskega morja, kjer večinsko živijo katoliki. Predstavljajo okoli 80 odstotkov prebivalstva. V državi, kjer ima Cerkev velik vpliv, je obisk papeža tako že dlje ena od najpomembnejših novic v medijih, poroča avstrijski Kathpress.
V Litvi se bo Frančišek zadržal dva dneva. Že ob začetku obiska se bo v soboto v prestolnici Vilni srečal z litovsko predsednico Dalio Grybauskaite ter drugimi predstavniki vlade in civilne družbe. Med drugim pa se bo srečal tudi z mladimi na trgu pred katedralo, povzema program portal Vatican news.
Frančišek bo kot prvi vrhovni poglavar Katoliške cerkve obiskal tudi drugo največje litovsko mesto, Kaunas, kjer bo vodil mašo na prostem. Kasneje se bo vrnil v Vilnius, kjer bo obiskal nekdanje osrednje prostore sovjetske obveščevalne službe KGB. Tam je danes muzej okupacije. Kasneje pa bo molil pred spomenikom žrtvam holokavsta.
V Litvi polagajo na papeža določena pričakovanja, je dejal nadškof v Vilniusu Gintaras Grusas. Veliko mladih zapušča državo zaradi slabih gospodarskih obetov, zato upa, da bo lahko papež ljudem vlil neko moč, da ostanejo doma.
Frančišek bo nato v ponedeljek pot nadaljeval v Latvijo, kjer pričakujejo, da se bo zavzel za ekumensko skupnost. V Rigi se bo sestal s predstavniki različnih veroizpovedi in z njimi govoril o sodelovanju med skupnostmi. V Latviji je vsak tretji prebivalec luteranec, manj kot četrtina jih je katolikov, 20 odstotkov pa pravoslavcev.
Nobena od religij tako v latvijski družbi nima prevladujoče vloge. Vodje glavnih verskih skupin pa upajo, da jih bo Frančišek podprl v skupnem dialogu in ekumenskem delovanju, tudi ko gre za oblikovanje skupnega stališča o pomembnih temah pred državnimi oblastmi, je pojasnil nadškof Rige Zbigniev Stankievics.
V okviru obiska v Latviji se bo papež sestal tudi s predsednikom Raimondsom Vejonisom, ob kipu svobode pa bo položil venec. Popoldne bo s helikopterjem poletel v vzhodno mesto Aglona, ki velja za enega od najpomembnejših verskih središč v državi.
Glede na napovedi bo obisk in vodenje maše v tem mestu tudi eden od vrhuncev štiridnevnega obiska v baltskih državah. Latvijski parlament je ponedeljek celo razglasil za dela prost dan, da bi se tako lahko državljani udeležili maše.
Zadnji dan obiska, torek, bo Frančišek preživel v Estoniji, ki velja za eno najbolj sekularnih držav Evrope. Manj kot tretjina prebivalstva se izreka za verne, za katolike pa se izreka le 0,5 odstotka Estoncev.
Mnogi so se tako spraševali o pomenu papeškega obiska. A apostolski administrator Estonije, škof Phillipe Jourdan je pred obiskom pojasnil, da papež ne gleda le na statistiko.
“Pravi, da Cerkev ni samo cerkvena stavba. Jaz pa dodajam, da Cerkev ni samo tam, kjer je tradicionalno močna,” je povedal. Po njegovi oceni papež z obiskom Estonije ne bo nagovoril le Estoncev, ampak tudi vse ljudi v državah, kjer Cerkev predstavlja manjši delež prebivalstva.
Sicer pa se bo papež v torek, ko bo obiskal Talin, sestal s predsednico države Kersti Kaljulaid, kasneje pa bo spregovoril na ekumenskemu srečanju pred mladimi različnih veroizpovedi. Obisk baltskih držav bo sklenil z mašo na trgu svobode. (sta)