Minevata dve desetletji od smrti Akire Kurosawe
Na današnji dan pred 20 leti se je poslovil eden najpomembnejših ustvarjalcev sedme umetnosti, japonski režiser in scenarist Akira Kurosawa. V svetu je uveljavil japonsko kinematografijo in v pol stoletja režijsko podpisal dobrih 30 filmov. Prejel je priznane filmske lovorike, med njimi oskarja za najboljši tuji film za kriminalno dramo Rašomon.
Leta 1910 rojeni Kurosawa je v japonsko filmsko industrijo vstopil leta 1936 kot asistent režije. Njegov mentor je bil Kajiro Yamamoto, kot njegov asistent je z njim sodeloval pri več kot ducatu filmov. Zatem se je uveljavil kot pisec scenarijev.
Svoj prvi film Judo saga je posnel leta 1943. Po drugi svetovni vojni je, kot piše v velikem svetovnem biografskem leksikonu Osebnosti, snemal kritične protivojne filme, nato pa zgodovinsko tematiko uporabljal za refleksije o človekovi usodi in smislu življenja. Znan je bil po premišljeni kompoziciji, učinkovitih akcijskih prizorih in subtilni poetičnosti.
S kriminalno dramo Pijani angel (1948) o odnosu med zdravnikom vročega temperamenta in gangsterjem se je uveljavil kot eden najpomembnejših mladih filmskih ustvarjalcev na Japonskem. V glavno vlogo je angažiral takrat neznanega igralca Toshira Mifuneja, s katerim je nato posnel še 15 filmov.
Prvi odmev v tujini je dosegel z Rašomonom (1950), za katerega je prejel tako zlatega leva na festivalu v Benetkah kot oskarja za najboljši tuji film. Njegov komercialni in kritiški uspeh je pripomogel, da se je zahodni filmski trg prvič odprl izdelkom japonske filmske industrije, kar je vodilo k mednarodnemu priznanju drugih japonskih filmskih ustvarjalcev.
V 50. in 60. letih je Kurosawa posnel približno film na leto, med njimi Sedem samurajev (1954), Krvavi prestol (1957) in Sinjebradca (1965). V tem času je ustvaril tudi Živeti (1952), ki je osvojil zlatega medveda na berlinskem festivalu, in Skrito trdnjavo (1958), ki je v Berlinu prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo.
Iz njegovega kasnejšega obdobja velja omeniti dobitnika zlate palme v Cannesu Bojevnikova senca (1980), Kaos (1985) in Sanje (1990). Zadnjega je posnel po lastnih sanjah v obliki osmih vinjet, eno od njih je posvetil Vincentu Van Goghu, ki ga je odigral Martin Scorsese. Leta 1990 je prejel oskarja za življenjsko delo. (sta)