Athena Farrokhzad: Nisem radikalna, le zagovarjam zdravo pamet in enakost

Avtor: Urednistvo Datum: 23. Avg 2018

Evropa je za Atheno Farrokhzad avokado, ki zgnije, še preden dozori. Tako je zapisala v pismu stari celini, ki ga je prebrala na odprtju Dnevov poezije in vina, danes pa o njem spregovorila v Muzikafeju. Kot je pričakovala, so se na njeno pesnitev zlasti na desnici odzvali burno, a na to se ne ozira preveč: “Jaz opravljam svojo vlogo, oni svojo.”

Odprto pismo zaprti Evropi je že drugo leto zapored zaznamovalo odprtje pesniškega festivala, ki bo med stihe vabil vse do sobote. Athena Farrokhzad ga je v sredo na Vrazovem trgu prebrala v švedščini ob slovenskih in angleških podnapisih in ob tem požela gromek aplavz. Gromki pa so tudi drugi odzivi na pesnitev, ki je bila prvič objavljena v sobotnih prilogah Dela in Večera. Marsikoga je razburila. Tudi do te mere, ki si je organizatorji festivala iz založbe Beletrina niso želeli.

Athena Farrokhzad je na Švedskem že znana po svojih radikalnih stališčih, njeno odmevno radijsko oddajo so kritiki celo označili za grožnjo demokraciji. Vendar pa samo sebe nikoli ne bi označila za radikalno. “Ko mi nekdo reče, da sem kontroverzna in provokativna, mu glasno nasprotujem. Zame je radikalen Viktor Orban, jaz le zagovarjam zdravo pamet in enakost,” je dejala v današnjem pogovoru z novinarko Večera Kristino Božič v ptujskem Muzikafeju.

Zelo je vesela in hvaležna, da je dobila priložnost, da nagovori Evropo in izpostavi najbolj pereče probleme, tudi zato, kot je v smehu poudarila, da je lahko napadla Dansko ter “nekako postala antidanska ambasadorka”. V pismu med drugim zapiše, da je Danska najhujša med vsemi, Danska da so odprta vrata, ki so jih premalo zbrcali, da bo nekega dne Dansko zaprla v sobo z grenlandskimi prestradanimi polarnimi medvedi ter da bo nekega dne Danski zarila kol naravnost v srce.

“Morda je Danska za nas Švede, kar je Hrvaška za vas Slovence ali Madžarska za celo Evropo,” je pesnica poskušala odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos ima z Dansko. “Danska je avantgarda nordijskega fašizma, kar je resnično tragično glede na to, da je bila med 2. svetovno vojno ena ključnih držav odpora proti Nemčiji,” je dodala. Fašizem Danska po njenem kaže z geti, območji, kjer velja drugačen nabor pravil, ter z zaseganjem dragih stvari beguncem. Na Švedskem so določene posledice zaradi sovražnega govora, medtem ko na Danskem ni tabujev.

Podobno kot se glasijo prvi verzi iz pesmi America iz leta 1956 Allena Ginsberga – “Amerika, dal sem ti vse in zdaj sem nič. Amerika, dva dolarja in 27 centov, 17. januar 1956” – svojo pesnitev začne tudi švedska pesnica: “Evropa, dala sem ti vse in zdaj sem nič. Evropa, dvesto šestdeset evrov in šestinsedemdeset centov, januar 2018.” “Ko so me prosili, naj napišem pismo, je bila Ginsbergova pesem moja prva misel in nekako sem jo napisala skupaj z njim,” je dejala.

V pismu je med drugim kritična do prepovedi nošenja burk v Franciji, do prepovedi minaretov v Švici, nesprejemanju Romov, muslimanov in beguncev, ki so za Evropo vojna napoved. Naveže se na izraelsko-palestinsko vprašanje ter spregovori o različnih konfliktih iz zgodovine. “Evropa, kam si založila svojo ljubezen?” vpraša in med drugim poudari: “Evropa, pred dvajsetimi leti smo sovražili besedo večkulturnost, ker nas je ta delala drugačne. Zdaj te moledujemo, da sprejmeš tujost.”

Pesnica, dramatičarka, literarna kritičarka in prevajalka, ki ravno danes praznuje 35 let, je še opozorila, da čeprav se mnogim zdi, da precej jezno in brezupno gleda na stvari, je zelo optimistična in verjame v človeštvo. (sta)