Poslanci z zakonom zaščitili kapitalsko naložbo države v NLB, a pri SDS menijo, da so potrebni še dodatni ukrepi

DZ je z 59 glasovi za in 11 proti danes sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Večina poslancev je soglašala z zaščito naložbe, sprejemu zakona so nasprotovali v Levici in SNS.

Cilj zakona je zagotoviti nadomestitev negativnih finančnih posledic, ki NLB nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev (rubežev) pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč, ki so po prepričanju Slovenije v nasprotju z ustavnim zakonom ter mednarodnimi sporazumi, kot je memorandum z Mokric. V zakonu je posebej navedeno, da ta ne vzpostavlja državnih jamstev za prenesene devizne vloge.

Če bo Hrvaška izvršila prisilno izvršbo in rubila premoženje NLB, bo država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora sicer tudi sama aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrnila negativne finančne posledice. V primeru, da premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj, pa ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B bilance državnega proračuna.

Zakon je pomemben tudi za to, da bi v času, ko je država še 100-odstotna lastnica banke, dosegli izplačilo dividend. NLB bi jih izplačala v višini 189,1 milijona evrov, a za to čaka soglasje Evropske centralne banke.

Današnji sprejem zakona o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB je premik v smeri privatizacije banke, so v kratkem sporočilu za javnost zapisali v največji slovenski banki. Dodali so, da so na privatizacijo dobro pripravljeni in bodo “vse postopke v koordinaciji z lastnikom in svetovalci maksimalno podprli”.

Na današnji izredni seji državnega zbora poslanci in poslanke obravnavajo predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi ljubljanski banki. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Andrej Šircelj.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

Mag. ANDREJ ŠIRCELJ: “Predsednik, ministrica, državni sekretar, kolegi in kolegice. S tem zakonom rešujemo Novo Ljubljansko banko oziroma rešujemo njeno kupnino oziroma njeno ceno. Z drugimi besedami, Nova Ljubljanska banka bo dobila tiste zneske, ki jih dejansko plačuje na podlagi odločb hrvaških sodišč, povrnjene s strani Sklada za nasledstvo, to naj bi zagotavljala ta pogodba na eni strani, zaradi tega bo njena cena tudi pri potencialnem kupcu verjetno višja, to se dejansko predvideva. Tukaj se govori o nekaj več kot 400 milijonih, če upoštevamo tako glavnico kot obresti. Takšne so ocene.

Zaradi tega zakona Nova Ljubljanska banka ne bo dobila nobenih dodatnih izplačil, dividend, ki jih danes ne more izplačati. O tem bo odločala Evropska centralna banka. Zaradi tega so to iluzije, da bi se zaradi tega karkoli spremenilo. Zaradi tega zakona hrvaška sodišča ne bodo nehala izdajati odločb. To, da bi se zaradi tega karkoli zgodilo, je iluzija, hrvaška sodišča dejansko ne upoštevajo mednarodnih sporazumov, ki so jih podpisala z Republiko Slovenijo, niti Republika Hrvaška tega dejansko ne upošteva. Ker se to ne upošteva, se, nekdo je rekel, pleni slovensko premoženje na Hrvaškem, in zaradi tega prihaja do samih izvršb oziroma lahko prihaja do samih izvršb.

Nova Ljubljanska banka se pritožuje nad temi odločbami, vendar sama odločba na določeni stopnji ne zadrži tega, da bi morali dejansko to plačati. Sami ukrepi iz tega zakona pomenijo na nek način prenos obveznosti Nove Ljubljanske banke na Sklad za nasledstvo, ki je državna institucija, če želite z denarjem države in državljanov. In brez dodatnih ukrepov s strani Republike Slovenije dejansko pomeni, da bo ta denar prešel na ramena davkoplačevalcev.

Ta zakon tudi pomeni nekakšno rešitev, ki sta jo Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija že predlagali s spremembo ustavnega zakona. Pred nekaj meseci tudi vlada ni sprejela pozitivnega mnenja, v tistih rešitvah pa so bili tudi reciprocitetni ukrepi. Teh danes po tem zakonu ni. Reciprocitetni ukrepi zato, da bo Hrvaška povrnila ali pa da bo povrnjeno slovensko premoženje, ki je s strani hrvaških sodišč kakorkoli že odvzeto na hrvaškem ali lahko tudi kjerkoli drugje. Takrat je bilo to zavrnjeno, ne vem pa, ali je šlo za politični prestiž ali ne, sedaj se delna rešitev tistega uvaja s tem zakonom.

Vendar je tudi ministrica za finance včeraj na skupnem odboru omenila, da vlada pripravlja in da je že pripravila ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovila povrnitev slovenskega premoženja, ki je dejansko zarubljeno ali plačano na Hrvaškem. Kar pomeni, da so še neki ukrepi. To je bilo dogovorjeno tudi na sestanku v juniju, ko so se o tem pogovarjali predsedniki parlamentarnih strank v državnem zboru in uveljavitev, obljuba in dogovor o tem, da bodo dodatni ukrepi dejansko izvedeni, je tisto, kar daje možnost, da bo dobila Slovenija povrnjeno to premoženje.

In zaradi tega ker verjamemo, da se bodo ti ukrepi dejansko tudi zgodili, da se bodo uresničili, Slovenska demokratska stranka ta zakon podpira.”

Banka in celotna skupina že več kot štiri leta nadaljujeta trend stabilnega in dobičkonosnega poslovanja, so navedli v NLB in spomnili na poslovanje v prvem letošnjem četrtletju, v katerem je NLB Skupina ustvarila 57,7 milijona evrov čistega dobička, k čemur so, kot so dodali, pomembno prispevale vse strateške bančne članice.

DZ pa danes ni izglasoval predloga dopolnila, ki ga je v obravnavo vložila Levica, ki je želela doseči, da bi zakon v veljavo stopil šele s 1. januarjem 2021. Prepričani so namreč, da bo imela pospešena prodaja sistemske državne banke daljnosežne škodljive posledice.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je poslancem pred sprejemanjem zakona zagotovila, da je to najboljša možnost, ki jo ima država, da zaščiti svojo naložbo in NLB, in zavrnila očitke, da gre za odločanje o privatizaciji banke.

V zadnjih dneh je bilo po njenih besedah mogoče slišati poenostavljene rešitve, da je glas za zakon glas za prodajo NLB. “Res pa je, da sta zaščita in prodaja deleža v NLB tesno povezani in sicer skozi interes, da se državna pomoč skozi kupnino v kar največji meri povrne davkoplačevalcem,” je dodala.

Glede na to, da so hrvaška sodišča začela intenzivirati sodne postopke, je nevarnost izterjav vedno bolj realna, neurejenost tega področja pa lahko vpliva na kupnino v privatizacijskem postopku NLB, kar bi lahko imelo pomembne finančne posledice za državo.

Vlada je sicer kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) upravi holdinga v začetku tedna naložila, naj ponovno začne postopke za prodajo NLB. Ta naj se izvrši po metodi javne ponudbe delnic (IPO) s ciljem, da se do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta.

Prodajne postopke bo tako kot lani peljal SDH. Takrat jih je prav tako peljal po metodi IPO, a jih je vlada tik pred ciljno črto ustavila, saj je ocenila, da ponujena cena za delnico – v razponu med 55 do 71 evrov – ni primerna, tveganje zaradi nerešenih deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem pa preveliko.

Danes pa je vlada na dopisni seji dala soglasje k spremembi letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za letos, in sicer v delu, ki se nanaša na NLB. Letni načrt je bilo treba spremeniti oz. prilagoditi, ker je skupščina SDH sprejela sklep, da se ponovno začne postopek prodaje delnic NLB. (sta/ured)