Mednarodno kazensko sodišče v Haagu praznuje 20 let, vključuje pa 123 članic
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu, prvo stalno mednarodno kazensko sodišče za storilce najhujših zločinov, danes praznuje 20 let. Pravno podlago za njegovo ustanovitev, rimski statut, je namreč 17. julija 1998 sprejelo 120 držav. Statut je začel veljati 1. julija 2002, ko ga je ratificiralo 60 držav, ICC ima danes 123 članic, tudi Slovenijo.
Mednarodna skupnost si je vse od nürnberških in tokijskih procesov po drugi svetovni vojni prizadevala ustanoviti stalno mednarodno kazensko sodišče. Pot v to smer je bila v 90. letih prejšnjega stoletja začrtana z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando.
Ker sta bili ti sodišči ustanovljeni le za sojenja za zločine, ki so bili storjeni znotraj točno določenega časovnega obdobja in določenega oboroženega spopada, je bilo pozneje doseženo splošno soglasje, da je treba ustanoviti stalno mednarodno kazensko sodišče, spominjajo na spletni strani zunanjega ministrstva. Mednarodni skupnosti je to uspelo po burni diplomatski konferenci v Rimu 17. julija 1998.
ICC je neodvisna mednarodna organizacija, katere naloga je pred roko pravice pripeljati odgovorne za hude mednarodne zločine, vključno z vojnimi zločini, zločini proti človečnosti in genocid, ko nacionalna sodišča tega ne morejo ali ne želijo storiti. Sodišče s sedežem v Haagu ni del sistema Združenih narodov
Na spletni strani ICC so ob obletnici svojega nastanka spomnili, da lahko dajo glas in obraz neštetim žrtvam, rimski statut pa je postavil najvišje pravne standarde. Urad tožilca pri ICC trenutno vodi 11 preiskav, z izjemo Gruzije se vse nanašajo na afriške države, v teku je tudi deset preliminarnih preiskav. Sodišče je doslej zaprlo šest primerov, v štirih primerih je sojenje v teku, v enem je bil obsojeni v prizivnem postopku oproščen.
Dejstvo je sicer, da med drugim velesili Rusija in ZDA rimskega statuta nista ratificirali, vplivne države, kot so Kitajska, Indija, Pakistan ali Turčija, pa tudi od vojne razdejani Irak pa ga niso podpisali oz. niso člani sodišča. Sodišče se je poleg tega med drugim soočilo s kritikami, predvsem iz ust voditeljev afriških držav, da je pristransko in da je orodje zahodnega imperializma, saj da kaznuje le voditelje manjših, šibkih držav, medtem ko ignorira zločine, zagrešene s strani bogatejših in vplivnejših držav.
Pri organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch pa so ob obletnici med drugim opozorili, da bi morale države članice spričo naraščanja izzivov okrepiti podporo sodišču. Njegova dejavnost bi bila namreč po mnenju HRW potrebna še v številnih drugih krajih. S prstom so pokazali tudi na nezadostno finančno podporo držav članic, ki pokrivajo proračun sodišča, na nezadostno podporo vlad pri izvajanju preiskav in aretacij, prav tako pa na napake predstavnikov sodišča.
Ob 20. rojstnem dnevu ICC bodo na sedežu sodišča v Haagu in na sedežu ZN v New Yorku pripravili niz dogodkov, današnji dan pa je tudi dan mednarodnega kazenskega pravosodja. (sta)