Ker je poslanska skupina SNS najmanjša v DZ, bo morala po besedah njenega vodje Zmaga Jelinčiča Plemenitega delati več kot ostale, pri tem pa se namerava posvetiti predvsem področjem, kjer so največje nepravilnosti. Glede vlade mu zdi smiselno, da bi katera od levosredinskih strank vstopila v vlado Janeza Janše in tako preprečila predčasne volitve.
Jelinčič, katerega stranka je v DZ dobila štiri poslance, je v pogovoru za STA izrazil zadovoljstvo, da jim je po sedmih letih znova uspelo priti v parlament, posebej, ker je bila stranka po njegovih besedah “več let namerno blokirana”. Čas, ko jih ni bilo v hramu demokracije, označuje kot čas, ko se je v državi razpasla korupcija.
Priznava, da je k temu, da se je stranki uspelo vrniti v DZ, pripomogla tudi migrantska kriza, za kar pa odgovornost pripisuje predvsem tistim, ki se z njo ne znajo spopasti: “Pokazalo se je, da naša država ni sposobna ubraniti svojih meja, kar kažejo tudi izjave bavarskega notranjega ministra Joachima Herrmanna, da bi bilo treba na slovensko mejo s Hrvaško poslati enote Frontexa.”
Opozarja sicer, da Slovenijo zaradi migracij čakajo nove težave, saj migranti vse bolj množično ostajajo v Sloveniji. “Poleg tega obstaja resna nevarnost, da nam bosta Nemčija in Avstrija začeli vračati migrante, ki so pri nas zaprosili za azil,” dodaja.
Glede pogajanj o novi vladi Jelinčič ponavlja, da bo SNS kot mandatarja podprla predsednika SDS Janeza Janšo. V primeru, da ta ne bi sprejel mandata ali pa mu ne bi uspelo sestaviti vlade, pa bi, kot pravi, zelo težko podprl levosredinsko vlado: “T. i. levosredinci so me pljuvali in poskušali diskreditirati sedem let. Morda je to res politika, ni pa korektno. Kako naj podprem takšne ljudi?” se sprašuje.
Sicer pa kakšne resne ponudbe za stop v vlado od predsednika LMŠ Marjana Šarca tudi ni dobil. Prav tako do zdaj še ni imel resnih pogovorov s predsednikom SDS Janšo, a dodaja, da ti niti niso potrebni. “Sam sem povedal svoje stališče in ko enkrat dam svojo besedo, jo tudi držim,” pravi.
Če bi obema kandidatoma za mandatarja spodletelo, se predčasnih volitev ne boji. “V tem primeru bi največ pridobile SDS, SNS in verjetno tudi Levica, DeSUS in SAB pa bi verjetno izpadli iz parlamenta,” pravi. Tudi zato se mu zdi smiselno, da bi se katera od levosredinskih strank priključila desnosredinski vladi in tako zagotovila vlado, ki bi stabilno vladala štiri leta.
Dokaj odločne izjave levosredinskih strank o tem, da ne bodo šle v koalicijo s SDS, pri tem po mnenju Jelinčiča niso ovira, saj “so bile dane pred volitvami”. “Dejstvo tudi je, da je trenutni položaj tak, da je treba reševati državo. Zato bo tisti, ki bo imel pogum prvi reči, ‘grem z Janšo zaradi tega, da ne sesujemo Slovenije’, sprejel pametno odločitev, čeprav bo morda prvi trenutek popljuvan,” pravi.
Na vprašanje, da se v primeru, da bo SNS vstopila v vlado, verjetno zaveda, da bo zaradi afere z izključitvijo iz Parlamentarne skupščine Sveta Evrope neke vrste breme za vlado, odgovarja, da gre za namišljeno afero. Zanimivo se mu pri tem zdi, da prvo poročilo omenjene skupščine, objavljeno aprila, ne omenja, da je izključen: “Nato pa je bilo poročilo popravljeno, kar se v takšnih resnih organizacijah, kot naj bi bil Svet Evrope, ne bi smelo dogajati”. Na vprašanje, ali bo odstopil kot poslanec, če se izkaže, da so očitki upravičeni (zadevo na predlog tožilstva obravnava policija), pa odgovarja: “Nič ni bilo narobe in tožilstvo ne more začeti ničesar.”
Glede delovanja poslanske skupine Jelinčič napoveduje, da se bo vključevala v razpravo na vseh področjih, predvsem na tistih, kjer se dogajajo največje nepravilnosti. Med drugim navaja zdravstvo in šolstvo, posvetiti se nameravajo tudi svojim “tradicionalnim” temam, kot so migracije in odnosi s Hrvaško.
Jelinčič tudi pričakuje, da bo ostal na mestu podpredsednika odbora za zunanjo politiko. Pri tem je kot neresne označil kritične tone nekaterih poslancev, ki so problematizirali njegovo imenovanje. Kot neresne vidi predvsem izjave Ljudmile Novak iz NSi in Levice. Ideje slednje označuje kot mešanico utopičnega socializma in boljševistične revolucije iz leta 1917. (sta)