Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil skupaj z evropsko poslanko Tanjo Fajon gost oddaje Na tretjem na TV Slovenija 3. V pogovor, ki je potekal ob robu zasedanja evropskih poslancev v Strasbourgu, sta poslanca spregovorila predvsem o varnostni situaciji v Evropski uniji, o migracijah, pa tudi o drugih aktualnih temah.
Najprej je pogovor tekel o tem, da je Avstrija nedavno začela s predsedovanjem Svetu EU in da je avstrijski kancler Sebastian Kurz med prioritetami predsedovanja napovedal varnost, migracije in stabilnost na Zahodnem Balkanu. Dr. Zver je ob tem dejal, da je bilo iz nagovora avstrijskega kanclerja čutiti, da bo konec politike privabljanja migrantov in da se bo začelo na nek način reševati, iskati konkretne rešitve. »Res je, da je tudi Evropski svet pred dnevi v zvezi dal jasno vedeti, da je politika kot je veljala do sedaj, to je politika privabljanja migrantov in politika obveznih kvot, preteklost,« je dejal dr. Zver, ki kot pozitivno ocenjuje, da se bo v okviru EU poskušalo najti nov solidarnostni mehanizem na podlagi prostovoljnih privolitev držav članic. Ob tem je evropski poslanec še dodal, da migrantska kriza traja že od leta 2015 in da je bil dosedanji evropski odziv na aktualna dogajanja v zvezi s tem slab. »Evropa se je sedaj prvič malo bolj poenotila o novih pristopih pri reševanju te krize,« je poudaril dr. Zver, ki je ob tem opozoril tudi na položaj Slovenije v aktualni situaciji. »Balkanska pot se ponovno oživlja. Nekaj 1000 migrantov je celo v neposredni bližini Slovenije, tako da imamo svojevrstni problem: Slovenija lahko postane žep za migrante, če bo Avstrija zaprla svojo mejo,« je dejal dr. Zver. Pri tem je opozoril tudi na predvidene ukrepe drugih držav, npr. Italije, Nemčije, zaradi česar je naša država pred težkim vprašanjem, kako bomo obranili južno mejo glede na kapacitete in sposobnosti ki jih imamo s svojimi enotami. Sicer se dr. Zveru pri vprašanju zaščite meja zdi pomemben ukrep, sprejet na ravni EU ta, da bo zunanja meja Evropske unije od leta 2020 okrepljena z 10 000 uradniki- varnostniki. Evropski poslanec obenem še ocenjuje, da je pomembno sporočilo, ki ga Evropa v teh dneh daje vsem potencialnim migrantom, da ima določene limite, in da se ne more računati, da bodo vsi migranti sprejeti. »Če bi Evropa ostala popolnoma nepripravljena in brez neke močne migrantske politike, bi ostala velika žrtev migracij,« je ocenil dr. Zver.
V nadaljevanju pogovora je evropski poslanec opozoril tudi na določeno odgovornost držav izven EU pri reševanju migrantske krize. »Nenazadnje Evropa daje polovico humanitarne pomoči v svetu, to je velik delež, poleg tega zadnja leta veliko investira v izboljšanje življenjskih razmer v državah severne Afrike, pa tudi nižje,« je dejal evropski poslanec, ki še dodaja, da EU investira v druge države ravno zato, da ljudje ne bi zaradi slabih življenjskih razmer želeli v Evropo.
Na vprašanja voditeljice o tem, da se v zvezi z migranti v Evropi širi politika strahu, pa dr. Zver ocenjuje, da so to le populistične trditve. »Odgovornost tistih politikov, ki vladajo, je, da državljanom predstavijo realno sliko dogajanja,« je poudaril evropski poslanec, ki ocenjuje, da je prav zato, ker realne slike v letu 2015 ni bilo, nastal tako velik problem. »Jasno je, da Evropa ta hip ne premore tolikšnega števila ekonomskih migrantov, še zlasti pa se moramo boriti proti nezakonitim migrantom. Vrh Evropskega sveta je dal tudi jasno vedeti, da bo poskušal uničiti poslovni načrt tihotapcev, ki služijo na ljudeh, ki jih tihotapijo v Evropo,« je poudaril evropski poslanec, ki dodaja, da bi morale različne evropske službe, tudi obveščevalne, sodelovati s tretjimi državami in pokušati razbiti tihotapske družbe. »Dejstvo je, da ne gre za spontane valove, spontane migracije, ampak da gre za dobro organiziran posel tihotapcev, ki ga je treba uničiti,« je ocenil dr. Zver.
Glede na aktualna dogajanja v Sloveniji, se v pogovoru ni bilo mogoče izogniti sestavljanju nove vlade in izzivih, ki le-to čakajo. Po besedah evropskega poslanca bi morala nova slovenska vlada izbrati podobne prioritete kot jih je avstrijska za čas predsedovanja Svetu EU, predvsem je v tem pogledu izpostavljena varnost. »Migracije niso edini problem, ko govorimo o varnosti. Tu je tudi terorizem, kriminal,« dodaja dr. Zver, ki je obenem prepričan, da bi med prioritetami nove vlade morala biti tudi zdravstvena reforma in pa sprememba zunanje politike, ki je bila do sedaj pretirano usmerjena na Vzhod in pa na Jugovzhod. »Morali si bomo ponovno povrniti ugled, ki ga je imela Slovenija še pred 10 leti v času predsedovanja,« je še izpostavil dr. Milan Zver.