Dosje narod: kaj je in zakaj je pomemben

Piše: Aleš Ernecl, urednik

Razlogov, zakaj vas moti pojem naroda, je lahko več. Lahko ste 1. priseljenec ali otrok priseljencev, 2. Lahko ste ekonomski marksist, čigar končni cilj je mednarodna/svetovna povezava delavcev, 3. Lahko ste kulturni marksist, čigar končni cilj je zrušiti evropsko civilizacijo preko rušenja njenih temeljev, da bi iz nereda, nastalega v ruševinah omenjene, ustvarili totalitarno državno tvorbo, 4. Lahko ste pač zgolj in samo produkt izobraževalnega sistema in njegovega trobila – podaljška, masovnih medijev, ki so vas prepričali, da je pojem naroda neizogibno, negativno in izključno povezan s Hitlerjevim nacional socializmom in pogromom nad judi, kamor se prišteva večina akademikov, ki ne sodijo pod 2. in 3. – in si kljub temu pravijo, da so levičarji.

Res je, proces definiranja pojma naroda ni lahek, čeprav se zdi, da v določenih primerih, ko npr. govorimo o Japonski ali o albanskem problemu v Makedoniji in na nekoč (v srcih mnogih še vedno) srbskem Kosovu, intuitivno vemo, kaj mislimo s pojmom narod. A iz tega, da je nek pojem težko definirati, ne sledi, da se ga ne da, da se ga ne bi smelo, da ni dobro, ali celo nujno potrebno, da se ga definira.

Ta kolumna je skromen poizkus, da to storim sam. Pri definiranju je pomembno, da definicija ni preveč ozka in ne preveč široka. Kaj to pomeni v primeru naroda? Želimo se izogniti, da bi pri utemeljevanju določenih pogojev v definiciji zašli v nesmiselna protislovja ali v neskončni regres. Definicija naroda mora biti takšna, da obstaja neka podlaga, na katero se priseljenci lahko nanašajo, ko se želijo prilagajati kraju, kamor so se priselili, obenem mora biti takšna, da dopušča, da potomci priseljencev lahko postanejo (novi) člani naroda. Ko to dopušča, ne sme biti tako široka, da se pojma naroda ne more ločiti od pojma države, kar pomeni, da priseljenci prve generacije ne morejo biti zaobjeti v to definicijo.

Po mnogih razpravah in dolgem premisleku je edina smiselna (tj popolnoma uporabna za politično filozofske razprave) definicija naroda taka, ki določa, da za to, da te lahko prištevamo kot člana nekega naroda, moraš izpolnjevati tri pogoje, toda vse tri naenkrat. Da te štejemo kot Slovenca, potem moraš izpolnjevati naslednje pogoje: 1. V Sloveniji moraš imeti pokopane prednike, 2. Imeti moraš slovensko državljanstvo, 3. Počutiti se moraš Slovenca, tj identificirati se moraš kot Slovenca.

Opazili boste, da pri prvem pogoju lahko hitro zaidemo v neskončni regres, če pričnemo določati, koliko generacij prednikov (nad n=1) moraš imeti pokopanih, da bi bil član nekega naroda, če ne določimo točnega zgodovinskega datuma, do katerega štetje generacij šteje. Določanje števila generacij ima dodatne probleme še v praksi: evropski narodi so dodobra premešani med seboj, preseljevanja je v relativno kratkem času bilo veliko, itn…Moj predlog je zato, da n zaustavimo na ena. Če bi npr. kot pogoj pričeli določati to, da do n števila generacij nazaj morajo biti tukaj pokopani predniki po obeh starših, bi definicija postala preveč zaprta. Moj predlog je tukaj, da se zato temu izognemo, obenem pa se izognemo temu, da bi z vzpostavitvijo identitete med narodom in državo zabredli v težave, ki jih s seboj prinaša to, kar iz tega lahko dobimo: državljanski nacionalizem.

Kaj moja definicija pomeni v praksi? Če so tvoji starši priseljenci, niso Slovenci. Ti in tvoj rod pa lahko postanete. Če otroci priseljencev te možnosti nimajo, zaviraš integracijo, če člani naroda lahko postanejo že priseljenci, pojem naroda izničiš.

Ob tej priložnosti se spomnimo, kako v teh dneh na omenjeno temo besnijo levičarji in jugoslovanofili na Hrvaškem. Na eni strani imamo nogometaše, ki po zmagah zavrtijo tudi kakšno Thompsonovo pesem, za kar so obtoževani ustaštva, predsednico Kolindo, ki poplesava ob zmagah vpričo Putina, ki jo imajo zaradi tega za »kmetico«. Ob teh in takih kolumnah vedno pomislite na moj uvodni odstavek. Hrvaške novinarje in forumaše, ki to počno, boste našli v eni omenjenih kategorij.