“Bog živi Slovenijo” v parlamentu – simbolni vzklik kristjana, s katerim želi Sloveniji vse najboljše!

Piše: Aleš Ernecl, urednik

To, da te zmoti, ker Tonin ob »kronanju« za predsednika državnega zbora reče »Bog živi Slovenijo«, o tebi, dragi bralec, pove naslednje:

1. Imaš težave z razumevanjem svobode govora. Razumel bi tvoje razburjenje, čeprav še zdaleč ne bi zagovarjal prepovedovanja kakršnegakoli, še tako provokativnega govora, če bi se razburjal, da je nekdo v hrvaškem parlamentu vzkliknil »Za dom spremni!«. To, da predsednik slovenske liberalne krščanske stranke, ki se ob tem še izjemno trudi delovati »zmerna« in »neprovokativna«, zaradi česar gre mnogim na »desnici« na živce, v nastopu nove državne funkcije omeni Boga, pa ni nikakršna provokacija. Je izraz njegovih najglobljih prepričanj in sodi v domeno svobode govora, ki NE trči ob načelo ločenosti cerkve in države.
2. Imaš težave z razumevanjem ločenosti cerkve in države. Omenjena ne pomeni, da verni ljudje v javnosti, tudi na javnih funkcijah, ne smejo uporabljati religioznega besednjaka, pomeni le, da ONKRAJ rabe besednjaka ne smejo imeti državnih mehanizmov za uveljavljanje svojih interesov. Napačno razumevanje svobode govora in ločenosti cerkve in države, ki je po moje glavni vzrok negativnih reakcij na Toninov vzklik – je pa tisto, kar tvori ogrodje fašistične miselnosti.
3. Imaš težave s filozofskim razumevanjem pojma Boga, če ga ne bi imel, bi to, kar je dejal Tonin, razumel kot simbolni vzklik kristjana, s katerim želi Sloveniji vse najboljše. Kristjan namreč verjame, da obstaja stvarnik sveta, ki mu tradicionalno pravi Bog in kot tak s tem, ko vzklikne, da naj Bog živi Slovenijo, tistega, ki ga za prihodnost vsega sprejema kot edinega verodostojnega, na simbolni (nekateri tudi na dobesedni način) način prosi za »dobro prihodnost«.

Iz tvoje reakcije, dragi bralec, se lahko naučimo »veliko lekcijo«: fašizem v nasprotju z »lajno« generacij sociologov ne uspeva (samo in predvsem) zaradi socioloških pojavov kot so »kult osebnosti«, »čredni nagon«, »masovna zaslepljenost«, ipd., fašizem je med ljudmi v večji ali manjši meri venomer prisoten v neznanju in nerazumevanju pojmov. V politično filozofski nepismenosti. Fašista dobite, kot smo spoznali zgoraj, ko združite povprečnega posameznika, ki ne razume pojmov 1. Svobode govora, 2. Ločenosti cerkve in države in 3. Ne pozna niti osnov teološko filozofskih razprav, da bi lahko razumel religoznega sočloveka, ko slednji spregovori. Temu dodajte moč državnega aparata in »voila«.

Iz tega se lahko in se na desni moramo naučiti tudi naslednje: mi moramo vztrajati na zagovarjanju svobode govora in na strogi ločitvi cerkve in države, da bi se lahko od ateistično – fašistične levice sploh ločevali. A za kaj takega moramo, moramo vztrajati na visokem nivoju politično filozofske pismenosti med »našimi«.