V Bruslju slovesna inavguracija konferenčne sobe v Evropskem parlamentu, ki se imenuje po očetu slovenske države dr. Jožetu Pučniku

V Bruslju so danes slovesno odprli konferenčno sobo v Evropskem parlamentu, ki se imenuje po dr. Jožetu Pučniku, očetu slovenske države. Pučnik je edina osebnost v novejši zgodovini slovenskega naroda, ki ji je zunaj Slovenije posvečena takšna čast, je poudaril predsednik republike Borut Pahor.

Pučnik se tako s svojo sobo v Evropskem parlamentu pridružuje velikim evropskim državnikom, kot sta prvi kancler Zahodne Nemčije po drugi svetovni vojni Konrad Adenauer in bivši britanski premier Winston Churchill.

Svojo sobo v Evropskem parlamentu je dobil v letu, ko obeležujemo 15. obletnico njegove smrti. Pobudnik te geste, evropski poslanec Milan Zver, je poudaril, da Pučnik, kot večina velikih ljudi, dobiva zasluženo čast šele po smrti.

Pučnik je sicer edina osebnost v novejši zgodovini slovenskega naroda, ki ji je zunaj Slovenije posvečena takšna čast, je izpostavil Pahor ter poudaril, da ga navdajata zanos in ponos ob enkratnem in posebnem dogodku, ko evropska dvorana dobiva ime po nestorju slovenske države.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je Pučnika opisal kot “moralni in politični kompas za EU”, kot pogumnega in potrpežljivega človeka, kot idealista, ki se je vselej boril za vrednote in svobodo. S spominom nanj slavimo načela, ki nas združujejo še danes, je izpostavil.

“Kaj bi nam Pučnik povedal danes?” pa se je vprašal vodja skupine desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber. Njegov odgovor: da je treba verjeti v vrednote in vase ter ne pozabiti na širšo sliko.

Janez Janša, Pučnikov naslednik na čelu SDS, je citiral besede Draga Jančarja izpred 28 let, da se Pučnik od ostalih slovenskih politikov razlikuje po tem, “da gre njemu za stvar”, za ideale, ne za korist. To “stvar” je Janša razložil s tremi pojmi: človekove pravice, demokracija in samostojna Slovenija oziroma pravica naroda do samoodločbe.

Janša je citiral tudi Pučnikove besede, da se je za Evropo, kot so si jo zamislili ustanovni očetje, treba truditi vsak dan. To je Pučnik tudi sam počel, zato je današnje dejanje “pika na i njegovih prizadevanj” za človekove pravice, demokracijo in združeno Evropo, je izpostavil prvak SDS.

Janez Janša: Poimenovanje dvorane po dr. Jožetu Pučniku predstavlja simbolen korak k vračanju Evrope vrednot

V prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju so včeraj slovesno odprli konferenčno sobo, ki so jo poimenovali po dr. Jožetu Pučniku, očetu slovenske države. Včerajšnje slovesnosti  so se udeležili številni visoki gostje, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik SDS Janez Janša.

»Danes gre za veliko stvar. Besedo »stvar« je uporabil tudi največji še živeči slovenski pisatelj Drago Jančar, ko je pred 28 leti opisoval slovenske politike. Takrat smo nekateri šele vstopali na to prizorišče, dr. Pučnik pa se je na to prizorišče vračal. In Drago Jančar je zapisal, da se Pučnik razlikuje od ostalih politikov po tem, da mu gre za stvar. Da mu gre za ideale, in ne za koristi,« je svoj nagovor začel Janez Janša.  »Razložiti »stvar« v politično bolj razumljivem jeziku, je mogoče z uporabo pojmov: človekove pravice, demokracija, samostojna Slovenija oziroma pravica naroda do samo-odločbe,« je nato nadaljeval Janša. »Ko je dr. Pučnik govoril o človekovih pravicah v času, ko se v Sloveniji o tem še ni smelo govoriti, ker se je to takrat povedano z besedami današnjega časa imenovalo sovražni govor, torej, ko je govoril o tem, je vedel o čem govori,« je nadalje povedal predsednik SDS in dejal, da je bil dr. Pučnik  zaradi časopisnega članka obsojen na 9 let strogega zapora, od tega je dve leti preživel v samici. »Tudi sam sem imel to »čast«, da sem kratek čas delil iste celice kot on. Torej, ko je govoril o človekovih pravicah, to pri njem ni bila salonska debata,« je poudaril Janez Janša.  »Tudi demokratične spremembe v Sloveniji so se začele okoli razprave o človekovih pravicah leta 1988,« je dejal Janša. In nadaljeval: »Ko je dr. Jože Pučnik govoril o demokraciji, je tudi vedel, o čem govori. Potem, ko po prestani zaporniški kazni zanj ni bilo kruha v Sloveniji, je moral v izgnanstvo v Nemčijo. Moral si je ponovno pridobiti izobrazbo, ker mu niso hoteli poslati diplome, čeprav je že diplomiral in je tako v Nemčiji prišel vse do doktorata,« je življenjsko pot dr. Pučnika opisoval Janez Janša.

Ob tem je dodal, da je dr. Pučnik t.i. zahodno demokracijo spremljal od blizu. »Ko se je vrnil v Slovenijo, na začetku slovenske pomladi, je vedel, kaj demokracija pomeni. Mnogi od nas, ki smo vstopali v politiko, takrat tega niti nismo vedeli, nam je bilo takrat pomembno, samo da bi strank bilo več in da bi ljudje imeli možnost izbire, ker prej te izbire ni bilo. Dr. Pučnik pa je bil tisti, ki je v Slovenijo prinesel vedenje o tem, kaj demokracija je, kaj pomeni izbirati med različnimi opcijami in strankami demokratičnega loka,« je nadaljeval predsednik SDS. Nato je dodal, da je dr. Pučnik bil  demokrat, ki je znal presegati razlike. »V koaliciji Demos, ki jo je vodil, je bilo šest, na koncu celo sedem strank, in ta koalicija je bila uspešna ne le na volitvah, ampak je vodila slovensko demokratizacijo in osamosvojitev,« je poudaril Janša in izpostavil, da je dr. Pučnik bil sposoben dosegati soglasje prek ločnic.

»Ime dr. Jožeta Pučnika je nedeljivo povezano s slovensko državo. Dr. Pučnik je po tem, ko smo izglasovali samostojno državo, izgovoril tiste znamenite besede »Zdaj gre za Slovenijo!« To je treba vzeti resno. In dr. Pučnik je bil tisti, ki je, takrat, ko so nas napadli s tanki, dejal: »Sedaj moramo biti pogumni!« je naštel Janez Janša. Ob tem je izpostavil, da smo Slovenci v času osamosvajanja bili pogumni in zato tudi imamo samostojno državo, ki je danes članica EU, zveze Nato, in ki si je izborila prostor v evropski družini. »To je v družini, ki jo je dr. Jože Pučnik videl enako kot ustanovitelji, torej kot projekt miru in blaginje in ki lahko raste in obstane na osnovi vrednot, in sicer tistih vrednot, ki nas združujejo,« je v nagovoru še poudaril predsednik SDS.

»Dr. Pučnik je poznal Evropo, kateri se je Slovenija želela pridružiti. Ni imel iluzije o tem, da gre za nebeško kraljestvo, ki bo večno obstalo, ampak je dejal, da se je za Evropo, kakršna je bila zamišljena od ustanovnih očetov, treba truditi vsak dan. In to je tudi počel. Prav zato je poimenovanje dvorane po njem nekakšna pika na i njegovim prizadevanjem za človekove pravice in demokracijo ter za pravice slovenskega naroda in združeno Evropo,« je zaključil Janez Janša, ki se je obenem zahvalil vsem, ki so pripomogli k poimenovanju konferenčne dvorane po očetu slovenske države.

V kratkem pogovoru za Nova24TV pa je Janez Janša poudaril, da je poimenovanje dvorane v Evropskem parlamentu po dr. Jožetu Pučniku, veliko priznanje za našo državo. Ob tem je dodal, da to poimenovanje predstavlja korak, ki ga tudi Evropa v tem času potrebuje, »to je korak vrnitve k vrednotam.« Po besedah Janeza Janše je namreč odnos dr. Jožeta Pučnika do Evrope bil isti, kot je bil motiv očetov Evropske unije, od Schumanna, Adenauerja, de Gasperija, da vzpostavijo to skupnost. »Gre za Evropo vrednot, kjer se združujemo ob projektu miru in blaginje. To združevanje je močno, če delimo podobne vrednote,« je dejal Janša, ki meni, da se je prav ta vrednotna dimenzija v času širitve in velike birokratizacije, gospodarske in evro krize, nekoliko izgubila. »Potem je kriza z migracijami to temo ponovno uvrstila na dnevni red in veliko nas, ki živimo v Evropi, se je zavedlo, da brez vrednotnih temeljev te skupnosti ni, in da nima perspektive, niti pozitivnega razvoja,« je poudaril predsednik SDS. Po njegovem mnenju je poimenovanje ene od pomembnih razpravnih dvoran po dr. Jožetu Pučniku »nek majhen, a vendarle simbolen korak k vračanju Evrope vrednot.«

Na vprašanje o tem, kaj bi o dr. Jožetu Pučniku predsednik stranke Janez Janša povedal evropskim kolegom, je Janša odvrnil, da »različni sogovorniki o dr. Jožetu Pučniku vedo različne stvari, da pa mnogi evropski kolegi do tega postopka, ki se je začel na predlog dr. Milana Zvera, o dr. Pučniku niso vedeli nič. Tako kot niso vedeli nič o slovenski zgodovini.« Tako po besedah predsednika SDS poimenovanje dvorane po dr. Pučniku povečuje tudi vedenje o Slovencih, o narodu, o tem, kaj smo dosegli v zadnjem času in nasploh v naši celotni zgodovini. »Vsaka beseda v smislu večjega poznavanja življenjske zgodbe dr. Jožeta Pučnika poglablja tudi razumevanje tega, kaj se je v Sloveniji dogajalo in kaj se še danes dogaja,« je dejal Janša, ki še dodaja, da so učinki poimenovanja dvorane po dr. Pučniku vsestranski in pozitivni. »Tudi zato, iskrena hvala dr. Milanu Zveru, pobudniku poimenovanja, Manfredu Webru, brez čigar podpore tega koraka ne bi bilo in vodstvu Evropskega parlamenta, ki so kljub nekaterim odporom, ki so prihajali tudi iz slovenske strani, ta korak izpeljali,« je dejal Janez Janša.

Na vprašanje o tem, da smo v Sloveniji v politiki priče politiki ločevanja, v Bruslju pa so se ob včerajšnjem slavnostnem dogodku zbrali vsi slovenski evropski poslanci, prišel je tudi predsednik republike Borut Pahor, in ali bi v tem smislu lahko govorili o povezovanju,  pa je Janez Janša odgovoril, da je v postopku poimenovanja vendarle prišlo do zastojev. »Kljub nekaterim odporom, še posebej v ozadju, da do tega koraka ne bi prišlo, so bili ti odpori uspešni le v tolikšni meri, da do poimenovanja dejansko ni prišlo takrat, ko je bilo predvideno, torej v maju letos. Je pa ime dr. Jožeta Pučnika tako močno, da premaguje te motive majhnosti, sebičnosti in da prispeva k združevanju tistih vrednot, o katerih se moramo zediniti,« je še dejal predsednik SDS.

Evropski poslanec Alojz Peterle, prvi predsednik slovenske vlade, pa je izpostavil, da je imel to čast, da je s Pučnikom sodeloval pri postavljanju Demosove koalicije. Poudaril je, da je Pučnik dajal takt v ključnih trenutkih ter da kot politik in človek nikdar ni iskal koristi zase, temveč je služil skupnemu dobremu in interesu slovenskega naroda.

Slovesnosti se je udeležil tudi Pučnikov sin Gorazd z družino, ki je k vsemu omenjenemu dodal, da je imel njegov oče dober smisel za humor. Tudi on je dejal, da je bil idealist in ponosen Slovenec. Izpostavil je še, da je dobro razumel, da je Evropa precej različnih ljudi in interesov ter da je demokracija to, da se ti interesi povežejo.

Inavguracije so se udeležili številni visoki slovenski in tuji gostje, med njimi slovenska veleposlanika pri EU in v Belgiji, Janez Lenarčič in Rado Genorio, generalni sekretar Evropskega parlamenta Klaus Welle ter sedem evropskih poslancev – poleg Zvera in Peterleta še Romana Tomc, Patricija Šulin, Franc Bogovič, Igor Šoltes in Ivo Vajgl.