Minister Židan obljubil sanacijo decembrskega vetroloma v 100 dnevih, a 2 meseca po tem roku še nič od teh obljub!

Decembra lani je vetrolom po ocenah izvedencev poškodoval za okoli dva milijona kubičnih metrov drevja, kar predstavlja približno polovico predvidene letne sečnje v Sloveniji. Takrat je minister za kmetijstvo Dejan Židan obljubil, da bodo poškodovana drevesa odstranjena do letošnjega maja.

Sanacijo nastale škode je prevzelo državno podjetje Slovenski državni gozdovi, ki ga je z namenom bolj učinkovitega upravljanja s slovenskimi gozdovi ustanovil ravno minister Židan. Na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo že pred poldrugim mesecem naslovili vprašanja v zvezi s potekom sanacije nastale škode ter kako mislijo ukrepati v primeru, če sanacija ne bo opravljena časovnem okviru, ki so ga sami določili. V odgovor smo dobili kup izmikanja in praznih obljub.

Že v začetku marca nas je namreč zanimalo, kako napreduje ministrov načrt sanacije, zato smo nanj naslovili nekaj novinarskih vprašanj v zvezi s potekom sanacije. Vse je bilo samo eno veliki izmikanje, na vprašanje “Kako poteka sanacija, koliko poškodovanih dreves je že odstranjenih?”, pa minister sploh ni podal odgovora. Začeli so navajati podatke o ekstenzivnosti nastale škoda, a to je samo po sebi nerelevantno. Iz tega lahko sklepamo, da ministrstvo vse od decembra, ko je bila najavljena čim hitrejša sanacija gozdov, sanacije ni niti začelo. Zapisali so celo, “da je za sanacijo gozda odgovoren lastnik gozda”, s čimer so želeli krivdo za lastno nedelo prenesti na državljane, ki so glede na to, da je za sanacijo zadolženo državno podjetje, odvisni od volje ministrstva.

Glede obljube ministra Židana je bilo prav tako slišati izgovore. “Na podlagi prve okvirne ocene poškodovanosti gozdov so strokovne službe v danem trenutku ministru zagotovile, da je sanacija možna v 100 dneh, kar je minister kasneje večkrat omenil.” Za zavlačevanje s sanacijo so tako krivi vsi drugi, le minister in njegov resor ne. Za to, da minister ni sposoben izpolniti svoje lastne zaveze, so zdaj krive ocene strokovnjakov, vremenske razmere ter potencialna nevarnost v poškodovanih gozdovih. Nekateri bi mu mogoče celo oprostili, a kaj ko je Židan minister tega resorja in bi moral vedeti, kaj govori in kaj obljublja. Izgovori so ravno to – izgovori. Dejstvo je, da se izmika odgovornosti in posledicam svojih lastnih besed.

Po ocenah ministrstva naj bi stroški sanacije vetroloma zaenkrat znašali 3.868.000 evrov. Kar v realnosti pomeni, da bodo še dodatno naraščali, saj “trenutno še poteka dopolnjevanje in postopek sprejema načrta sanacije v poškodovanih gozdov, ki ga pripravlja Zavod za gozdove Slovenije.”

Na ministrstvu so tudi po skoraj petih mesecih nedela in prelaganja odgovornosti prepričani, da jim bo uspelo dokončati sanacijo gozdov do sredine maja. Vprašanju, kakšne ukrepe bodo sprejeli, če sanacija do maja letos ne bo končana, so se izognili s trditvami o prizadevanju za čim hitrejšo sanacijo. “V načrtu je še vedno, da se sanacija poškodovanih gozdov po vetrolomu zaključi v predvidenem roku, to je do sredine maja 2018,” so še zapisali.

Spomnimo: Močan vetrolom je decembra lani prizadel eno petino slovenskih gozdov. Poškodovanega je bilo 2,2 milijona kubičnih metrov drevja, večinoma oz. v 90 odstotkih iglavcev. Najbolj je bilo prizadeto Kočevsko, tam je poškodovanih skoraj 70 odstotkov gozdnih površin. Močno poškodovani so tudi gozdovi na Notranjskem in Koroškem.

Nova vprašanje Židanovemu ministrstvu z dne 23.4.2018

– kako minister Židan komentira očitni zamik sanacije vetroloma lani decembra, ki ga je sam napovedal najprej v roku 100 dni, kasneje pa za sredino letošnjega maja?

– a pri takih nerealnih napovedih minister prevzema kakršnokoli odgovornost za prepočasno sanacijo ali bo krivda izključno na strani državnega podjetja Slovenski državni gozdovi?

– kako hitro sploh poteka sanacija, koliko poškodovanih dreves je bilo – v odstotkih – do sedaj sploh odstranjenih?

– so se stroški sanacije vetroloma iz predvidenih 3.870.000 evrov vmes kaj povišali?

Odgovori ministrstva z dne 24.4.2018

(tako izmikajočih odgovorov, polnih birokratskih izgovorov, že dolgo nismo prejeli in jih zato objavljamo v celoti, op.u.)

– kako minister Židan komentira očitni zamik sanacije vetroloma lani decembra, ki ga je sam napovedal najprej v roku 100 dni, kasneje pa za sredino letošnjega maja?

Zavod za gozdove Slovenije (zavod) je do sredine februarja 2018 za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo poškodovanih gozdov pripravil Načrt sanacije gozdov poškodovanih v vetrolomu, ki je podlaga za izvedbo vseh ukrepov za sanacijo stanja po vetrolomu in obnovo poškodovanih gozdov. Po vetrolomu je zavod lastnikom gozdov za izvedbo sanitarnega poseka izdal skoraj 11.000 odločb za posek v vetrolomu poškodovanih dreves, s čemer je podal obseg poškodb in usmeritve za sanacijo na večini poškodovanih gozdnih površin. Zimske razmere z obilico snega in mrazom, so občutno oteževale izvajanje sanacijskih, del,  še posebej v višjih legah. Od celotne poškodovane količine drevja je bilo po zadnjih podatkih posekanih za 456.000 m³ drevja, kar predstavlja 21 % lesne mase, ki je bila poškodovana v decembrskem vetrolomu v gozdovih.

Zaradi zahtevnih razmer pri sanaciji gozdov je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) predlagalo, da  v primerih, ko bo ugotovil, da odločbe o sanitarni sečnji ne bodo realizirane v z odločbami postavljenih rokih, da v skladu s procesnimi pravili Zakona o splošnem upravnem postopku, preveri izvršljivost teh odločb v prvotno postavljenih rokih. Če bo zavod za gozdove na podlagi navedenega ugotovil, da lastniki iz objektivnih vzrokov (vremenski pogoji, obsežnost sečnje, dostopnost oz. odprtost gozdov, ipd.) odločb ne bodo mogli realizirati, ima zavod možnost, da izdane odločbe, po uradni dolžnosti, zaradi njihove neizvršljivosti izreče za nične ter določi nove smiselne roke.

Sicer je močan vetrolom v decembru 2017 prizadel eno petino slovenskih gozdov in poškodoval 2,2 milijona m³ drevja, večinoma iglavcev (90 %). Po površini prizadetih gozdov močno izstopa Kočevsko, kjer je poškodovanih kar 69 % gozdnih površin, močno poškodovani so tudi gozdovi na Notranjskem in Koroškem. V državnih gozdovih je bilo poškodovanih za skoraj 1 milijon m3 dreves oz. 43 % poškodovane lesne mase, ostala poškodovana lesna masa je v zasebnih gozdovih. Največje poškodbe so na Kočevskem (797.000 m³), sledijo postojnsko (413.000 m³), slovenjgraško (262.000 m³) in nazarsko (262.000 m³) gozdnogospodarsko območje.

– a pri takih nerealnih napovedih minister prevzema kakršnokoli odgovornost za prepočasno sanacijo ali bo krivda izključno na strani državnega podjetja Slovenski državni gozdovi?

MKGP in ZGS v okviru svojih pristojnosti vršita vse možne aktivnosti za čim hitrejšo sanacijo in preprečitev sekundarne škode. Na terenu potekajo okrepljene aktivnosti svetovanja, izobraževanja ter povezovanja lastnikov poškodovanih gozdov, ki so kot prvi odgovorni za sanacijo posledic ujme v svojih gozdovih, za skupno izvedbo del v gozdovih z usposobljenimi izvajalci, še posebej na območjih z drobno gozdno posestjo. Koordinacijska skupina, ki je bila ustanovljena na podlagi pobude ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana in jo vodi državni sekretar mag. Marjan Podgoršek, sproti išče rešitve in minimalizira ozka grla v gozdno-lesni verigi za hitro in učinkovito sanacijo posledic vetroloma. Izvaja se tudi program demonstracij varnega dela v gozdu v razmerah naravnih ujm na vseh območnih enotah ZGS, ki so bile prizadete v vetrolomu. Posek in spravilo polomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato ZGS lastnikom priporoča, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni in opremljeni, drugače naj raje najamejo usposobljene gozdne delavce.

– kako hitro sploh poteka sanacija, koliko poškodovanih dreves je bilo – v odstotkih – do sedaj sploh odstranjenih?

Podatke o zasebnih gozdovih vodijo na Zavodu za gozdove.

Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je od ZGS do začetka aprila prejela 2.104 odločbe za izvedbo sanitarne sečnje poškodovanih gozdov, ki se skupaj nanašajo na 931.961 m³ lesa. V postopku izvajanja so odločbe v skupini količini 886.810 m3 lesa. Od tega so že posekali in odpremili 195.392 m³ lesa. Po podatkih SiDG dnevna zmogljivost poseka v državnih gozdovih trenutno znaša 12.800 m3.

– so se stroški sanacije vetroloma iz predvidenih 3.870.000 evrov vmes kaj povišali?

Načrt sanacije gozdov poškodovanih v vetrolomu 11. – 13. 12. 2017 je ZGS izdelal za obdobje od leta 2018 do 2022. Obnova poškodovanih gozdov (naravna in obnova s sajenjem oz. setvijo) je predvidena na 5.450 ha, od tega je obnova s sadnjo načrtovana na 432 ha, za kar bo do leta 2022 treba zagotoviti 920.000 sadik gozdnega drevja. Skupna vrednost načrtovanih del za sanacijo gozdov je ocenjena na 7 milijonov EUR. Za sofinanciranje načrtovanih del je potrebno iz proračunskih sredstev zagotoviti 3,9 milijonov EUR. Ministrstvo bo sredstva predvidoma zagotovilo iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, delno pa tudi iz proračuna Republike Slovenije. Ocena skupne vrednosti načrtovanih del za sanacijo gozdov se ni spremenila.