Današnjega 25. Pohoda po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave in tamkajšnje Jurčičeve domačije, na katerega so se najbolj zgodnji podali že ob 7. uri, se je udeležilo 3000 ljudi. Nekatere sta od udeležbe odvrnila sneg in mraz, a tisti, ki so prišli, so bili presrečni. Zaključna slovesnost je bila ob 11.30.
Po Jurčičevi šolski poti od Višnje Gore do Jurčičeve domačije na Muljavi je kljub slabši vremenski napovedi, mrazu in snegu, danes stopalo več kot 3.000 ljubiteljev literarnega pohodništva. Višnja Gora, ki letos praznuje 540-letnico mestnih pravic, je tudi zibelka najbolj marljive pasme čebel na svetu kranjske sivke, zato so predstavniki Čebelarskega društva Stična pohodnikom že na startu postregli z medenim zajtrkom. Na 15 kilometrov dolgi poti prek Polževega do cilja so pohodnike spremljali namigi za reševanje literarnega kviza iz vsebine prvega slovenskega romana Deseti brat, ki je bil tudi osrednja tema letošnjega pohoda.
Občina Ivančna Gorica, dobitnica naziva Branju prijazna občina, ki skupaj s Planinskim društvom Polž organizira Jurčičev pohod, vsako leto vedno znova uspešno razvija in nadgrajuje koncept literarnega pohodništva. Tokrat so pohodnike spremljali tudi literarni junaki iz romana Deseti brat. V Krjavljevi koči, ki hkrati sprejme največ sedem obiskovalcev, so dobre štiri ure na vsakih 15 minut v pristnem dolenjskem narečju uprizarjali Krjavljevo zgodbo ob kamišibaju, namiznem gledališču. Število otrok, ki so se z dobrim poznavanjem Jurčičevih del želeli uspešno rešiti iz zaklenjenega skednja, pa je bilo toliko, da so organizatorji morali kar štirikrat ponoviti celoten koncept literarne sobe pobega. Najbolj vztrajni pohodniki so prehodili še pot do vasi Krka, kjer je mladi Jurčič nekaj let obiskoval osnovno šolo, in si ogledali tudi znamenita prizorišča snemanja priljubljene slovenske nanizanke Reka ljubezni, obiskali Krško jamo in izvir reke Krke.
Pohodnikom se je letos pridružil tudi novi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je med drugim nagovoril udeležence in opozoril na Jurčičevo popotnico slovenstvu. »Jurčič je od ljudstva jemal, a ljudstvu tudi ogromno dal. Podobe ljudi, njihov vsakdan, dogodki, usode, razmišljanja in govorica – vse to ga je zaznamovalo že kot otroka in dalo pečat njegovemu delu. Bil je prvi slovenski pripovednik in njegov roman Deseti brat pomeni povsem novo dejanje v zgodovini slovenske pisane besede. Če je Prešeren utiral pot jeziku v poeziji, jo je Jurčič v prozi.« S temi besedami je Kovšca nagovoril pohodnike in opozoril na pomen Jurčičevega ustvarjanja kot pomembne popotnice povezanosti narodne in jezikovne zavesti. Jubilejnega pohoda se je udeležil tudi župan občine Žirovnica Leopold Pogačar, ki je zibelka sodobnega koncepta čebelarstva, ki ga je utemeljil njihov rojak Anton Janša. Oba kraja, Žirovnico in Višnjo Goro, bo še tesneje povezala čebelarska zgodba ob praznovanju prvega svetovnega dneva čebel v mesecu maju.
Predsednik organizacijskega odbora pohoda po Jurčičevi poti in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad se je v svojem nagovoru udeležencem pohoda med drugim za pomoč pri organizaciji dogodka zahvalil članom več kot 30 društev, podjetij in posameznikom, ki jim je kljub ostrim vremenskim razmeram uspelo pripraviti varno in v literarnem smislu zelo bogato traso poti. Strnad je dodal, da ga kot gostitelja dogodka še posebej veseli, da vsako leto Jurčič uspešno poveže več tisoč ljudi različnih generacij in stanu v vseslovensko literarno-rekreativno druženje.
V podporo njegovim besedam govorijo tudi številke, saj se je po oceni organizatorjev v vseh 25. letih pohodov udeležilo že več kot 100.000 ljudi. Kot dober primer prispevka k trajnostni mobilnosti udeležencev in Slovenskih železnic velja poudariti, da se vsako leto več pohodnikov iz smeri Novega mesta in Ljubljane na start pohoda v Višnjo Goro pripelje z brezplačnim vlakom.
Pohod sta pripravila Občina Ivančna Gorica in višnjansko Planinsko društvo Polž, pri pripravi in izvedbi pa je sodelovalo 150 prostovoljcev. Jurčičeva pot je tudi del krožne poti Prijetno domače, s katero je Občina Ivančna Gorica povezala svojo turistično ponudbo.
Josip Jurčič (1844-1881) je s prvim slovenskim romanom Deseti brat (1866) postavil temelje slovenske pripovedne proze, deloval pa je tudi kot urednik, založnik, dramatik in časnikar. Njegova dela so prevedena v več kot 50 jezikov, med katerimi prednjačijo slovanski.
Jurčič se je rodil na Muljavi na Dolenjskem, njegov oče pa je prišel iz Jablanc pri Kostanjevici na Krki. Jurčičeva domačija na Muljavi je obnovljena in sodi med spomenike slovenskega kmečkega stavbarstva.
