SDS želi kulturo vrniti tja kamor spada – na piedestal nacionalne zavesti!

“Temeljno usmeritev kulturne politike je letih 2005-2008 predstavljal in začrtal Nacionalni program za kulturo. Tej usmeritvi kulturne politike se je stvarno oprijemljivo sledilo do konca leta 2008, v naslednjih letih pa se je gmotno stanje v kulturi začelo občutno slabšati. Država je sicer kulturi posvečala pozornost na deklarativni ravni, v stvarnosti pa njene rasti in razvoja ni spodbujala dovolj.

Delež proračunskih sredstev za kulturo bomo vrnili na izhodiščno raven iz leta 2008, če želimo, da bo dobilo področje kulture ponovno ustreznejšo podlago in spodbudo za umetniško kreativno rast. V izvajanju kulturne politike, ki bomo ostali zavezani usmeritvam in napotilom Nacionalnega programa za kulturo.

Močneje bomo povezali ves slovenski kulturni prostor in hkrati krepili kulturno identiteto pokrajin z narečji vred. Tu bo moralo biti poudarjeno sodelovanje na vsej vertikali od ljudske, to je ljubiteljske kulture (povečana vloga JSKD), do profesionalne, to je tako institucionalne (povečana dejavnost osrednjih kulturnih gledaliških, galerijskih in glasbenih institucij) kot neinstitucionalne kulture.

Večjo pozornost bomo posvetili slovenski leposlovni, strokovni in znanstveni knjigi (humanistiki) ter njihovim avtorjem. Slovenski jezik ima namreč identitetno mesto v naši državni skupnosti. Jezik je tista povezovalna sila in temelj narodove biti, ki vzpostavlja skupnost kot politično, družbeno, kulturno in nenazadnje tudi kot ekonomsko bit. Ker se prav v knjigi najbolj odraža nacionalna bit prek jezika, ki je temelj našega pogleda na svet in zavesti o nas samih, mora  država omogočiti njeno dostopnost ter znižati njeno davčno obremenitev na dopustnih 5%.

Modernizirali bomo javno službo za varstvo in ohranjanje kulturne dediščine, ki je izvirna naloga države, saj praviloma  le država lahko zagotovi učinkovito usmerjanje razvoja, ki spoštuje dediščinske vrednote in jih kreativno nadgradi.

Spodbujali in krepili bomo sodelovanje med ponudniki kulturnih in turističnih storitev. Kulturni turizem bi moral postati, glede na sedanjo premajhno izrabo kulturnih in naravnih potencialov, pomembna gospodarska panoga.

Premislili bomo o možnosti združitve nacionalnih muzejev po zgledu Avstrije, Češke, Madžarske. Razraščanje slovenskih muzejev je doslej potekalo v smeri razraščanja in ustanavljanja novih muzejev tudi na račun obstoječih nacionalnih, ki so dejansko v zelo nezavidljivem položaju. Zagotoviti bomo podlage za odlično delovanje nacionalnih muzejskih institucij, za predstavitev njihovih nacionalno pomembnih zbirk, s tem v zvezi pa je potrebno zagotoviti ustrezne prostorske, strokovne in raziskovalne pogoje. V tem kontekstu morata dobiti absolutno prednost v naslednjem obdobju prav Prirodoslovni in Narodni muzej.

Uvedli bomo davčne olajšave za mecene, donatorje in sponzorje, ki bi vlagali v kulturo, saj stimulativna davčna politika povsod po svetu prispeva h kulturnemu razcvetu. Pozornost bo potrebno usmeriti tudi v gospodarstvo, da le-to prepozna soodvisnost obeh področij, v katerih pomeni več kulture boljše gospodarstvo in več gospodarstva boljšo kulturo.

Oživili bomo Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, na njegovi podlagi se je zgradilo celo vrsto kulturne infrastrukture. Potrebno bo pripraviti dolgoročnejši investicijski načrt, ki bo realno ocenjen in uresničen. Med prioritete pa velja posebej izpostaviti gradnjo depojev za Arhiv Republike Slovenije, novogradnjo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, obnovo oziroma novogradnjo ljubljanske Drame, ter obnovo Narodnega muzeja Slovenije.

Na področju zakonodaje bomo posodobili in popravili oziroma dopolnili  Zakon o RTV Slovenija, posodobili Zakon o medijih, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.”