Janez Janša porazil tožilca Pintarja in uspešno preprečil nezakoniti vpis zaznamb države na svojem premoženju!

Zoper prvaka SDS na Okrožnem sodišču v Ljubljani teče postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora v višini skoraj 400.000 evrov. Tožilstvo zahteva, da se Janši odvzame več nepremičnin v Bovcu, polovico stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani, hišo in gospodarski objekt v Ložnici pri Velenju, osebni avtomobil in drugo premoženje v vrednosti 53.415 evrov.

Tožilstvo je tožbo zoper Janšo vložilo dve leti po končani finančni preiskavi, ki jo je vodil celjski tožilec Stanislav Pintar. Ta se je začela septembra 2013 na podlagi pisne pobude, podatkov avstrijskega urada za preprečevanje pranja denarja in (razveljavljenih) ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, ki je Janši očitala za 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja. Janša se je kar pol leta uspešno izogibal prevzemu tožbe, povzema Siol.net.

Po vložitvi tožbe zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora je tožilstvo zahtevalo tudi zamrznitev Janševega premoženja. A kot navaja omenjeni portal, je Janši za zdaj uspelo preprečiti vpis zaznamb na stanovanjsko hišo v Ložnici pri Velenju (po podatkih Gursa vredno 87.000 evrov), stanovanje na Mesarski cesti v Ljubljani (172.000 evrov) in počitniško hišo v Bovcu (63.000 evrov).

Kot navaja Siol.net, gre po dostopnih podatkih za enega od redkih, če ne celo prvi takšen uspeh toženca v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Tožilstvo je namreč doslej na premoženju strank v tožbenih postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora brez večjih težav vpisovalo začasne odredbe.

Državno pravobranilstvo je 12. maja, nekaj manj kot mesec dni po vložitvi tožbe, na sodišče vložilo zahtevo za vpis zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice. To bi ob morebitni zmagi v tožbi državi omogočalo takojšen odvzem Janševega premoženja. V manj kot tednu dni je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica okrajnega sodišča v Cerknici predlogu države tudi ugodila, na to odločitev pa se je pritožil Janšev odvetnik Franci Matoz, ki je zatrjeval, da je državno pravobranilstvo napačno tolmačilo zakonodajo in da je izpodbijani sklep nezakonit.

Okrajna sodnica Katja Mramor je Matozu pritrdila, da zaznamba, ki jo je zahtevalo državno pravobranilstvo, po zakonu sploh ni mogoča, in zavrnila vpis zaznambe na Janševe nepremičnine. Sodnica je svojo odločitev obrazložila s tem, da glede na represivno naravo postopka, ki se nadaljuje po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, “bi bilo logično pričakovati, da bi zakonodajalec predpisal zaznambo tega postopka v zemljiški knjigi”. “Vendar tega ni storil niti v zakonu o zemljiški knjigi niti v zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora,” obrazložitev sodnice povzema Siol.net.

Kot izpostavlja portal, bi ta odločitev sodišča lahko prinesla novo sodno prakso in odmrznitev večmilijonskega premoženja še drugih oseb, ki jih preganjajo zaradi premoženja nezakonitega izvora. Med njimi so nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, družina pokojnega Jožeta Zagožna, enega od osumljencev v zadevi Patria, in Rudolf Trček, bratranec nekdanjega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta.

Na državnem pravobranilstvu zadevo še proučujejo, v vsakem primeru pa bodo vložili pritožbo.

[su_box title=”Kaj pravijo na pravobranilstvu in tožilstvu?“]

Na državnem odvetništvu so za STA pojasnili, da odločitev sodišča še ni pravnomočna, saj bodo zoper sklep vložili pritožbo, o kateri bo odločalo Višje sodišče v Kopru. Do takrat pa pri nepremičninah, ki so predmet postopka, ostaja plomba, ki jo v skladu z zakonom o zemljiški knjigi vpiše sodišče po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga. Plomba na predlaganih nepremičninah tako ostaja vpisana do pravnomočne odločitve o predlogu vpisa zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice, so pojasnili na državnem odvetništvu. Tudi na Specializiranem državnem tožilstvu so za STA potrdili, da odločitev sodišča ne vpliva na postopanje v zvezi z začasnimi zavarovanji v postopkih po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Zaznamba spora je namreč institut, urejen v zakonu o zemljiški knjigi, medtem ko pogoje za odreditev začasnega zavarovanja ureja zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, torej gre za dva različna pravna instituta.[/su_box]

Portal še izpostavlja, da je bilo zoper najpomembnejše člene zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora vloženih več ustavnih pritožb, ki pa so bile neuspešne. (sta/ured)