Civilna iniciativa ostro proti postavitvi vetrnic na pobočju Košenjaka

“Naše zdravje ni naprodaj,” je na novinarski konferenci civilne iniciative, ki nasprotuje postavitvi vetrne elektrarne na Košenjaku, v Dravogradu dejala domačinka Teja Lubej. Iniciativa je izpostavila predvsem strah pred škodljivimi vplivi na zdravje ljudi in pred uničenjem narave, investitorju, družbi DEM, pa očita zasledovanje zgolj dobička.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so se maja lani na državo obrnile s pobudo za umestitev osem vetrnic za pridobivanje električne energije na pobočju Košenjaka oz. na Ojstrici v državni prostorski načrt (DPN), nadaljnji postopki pa so po pojasnilih družbe DEM pokazali na možnost izvedbe treh vetrnih agregatov skupne moči 10 megavatov izven območja divjega petelina. Na ministrstvu za okolje in prostor so nedavno pojasnili, da bo sklep o pripravi DPN za območje Košenjaka v obravnavo in sprejem na vladi predvidoma posredovan januarja 2018.

Glede na to, da postopki za pripravo DPN že tečejo, so v civilni iniciativi danes opozorili, da se njihovega glasu nasprotovanja vetrnicam ne sliši, kljub temu da na to z argumenti opozarjajo že dalj časa. Poudarjajo, da ne nasprotujejo zeleni energije, a ne na račun zdravja ljudi in varovanja narave.

Kot so izpostavili na današnji novinarski konferenci v Dravogradu, so prve hiše od ene od predvidenih treh vetrnic oddaljene 400 metrov, vpliv različnih vrst hrupa in senčne motnje premikajočih se vetrnic pa po njihovih navedbah tuje raziskave navajajo kot zelo škodljiv za ljudi. Hkrati so na Košenjaku predvidene vetrnice na območju, ki je pomemben vodni vir, tako da bi vsakršna okvara agregatov, v katerih je več sto litrov olja, lahko predstavljala veliko nevarnost za ekološko katastrofo.

“Prišlo bi do popolne spremembe območja Košenjaka in trajnega uničenja habitata,” je dejal član iniciative, odvetnik Tomaž Rotovnik in izpostavil predvideno velikost agregatov, in sicer 180 metrov v višino z 90-metrskim premerom vetrnic. Opozoril je, da je zakonodaja v Sloveniji trenutno naklonjena investitorjem in je napisana v prid njihovih interesov, ki pa so pri postavljanju vetrnih elektrarn glede na zdajšnje ugodnosti na tem področju po Rotovnikovih besedah zgolj interesi dobička.

Ker iniciativa sama ne more sodelovati v upravnih postopkih, se je povezala z društvi, ki delujejo v javnem interesu, med drugim z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Rotovnik je napovedal, da se bodo aktivno vključevali v postopke in dokazovali negativen vpliv vetrne elektrarne na zdravje ljudi.

A vetrnice, ki jih DEM zaradi predvidene velikosti načrtuje prek predvidenega DPN, niso edina tovrstna “grožnja” krajanom Ojstrice na Košenjaku. Za to območje namreč tudi občinski prostorski načrt (OPN) Občine Dravograd predvideva možnost izrabe vetrne energije s postavitvijo manjših vetrnic z močjo največ enega megavata. Ker so se v preteklosti potencialni investitorji za izgradnjo manjših vetrnic tudi že pojavili, civilna iniciativa poziva občino in občinske svetnike, da spremenijo OPN tako, da postavitev vetrnic na območju Košenjaka ne bo dovoljena.

O tem bodo po današnjih napovedih dravograjske županje Marijane Cigala razpravljali tudi na naslednji seji občinskega sveta, ki je načrtovana 23. novembra. A je ob tem Cigala danes opozorila, da je spreminjanje OPN dolgotrajen postopek. Sicer pa dnevni red omenjene seje prihodnji četrtek predvideva podajanje “informacij o aktivnostih za pripravo DPN za vetrno elektrarno Ojstrica”. (sta)

(fotografija je simbolična)