Svet nekoč brez jedrskega arzenala? Nobelova nagrada za mir mednarodni kampanji za jedrsko razoroževanje!

Petčlanski norveški Nobelov odbor je v utemeljitvi odločitve navedel, da je Ican vodilni igralec civilne družbe v prizadevanjih za prepoved jedrskega orožja.

“Živimo v svetu, kjer je tveganje, da bo uporabljeno jedrsko orožje, večje kot v zadnjem času,” je poudarila vodja Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen in ob tem omenila severnokorejsko krizo. Države z jedrskim orožjem je pozvala k začetku pogajanj za postopno odpravo jedrskega orožja.

Ican je nagrado označil za veliko čast, države pa pozval k takojšnji prepovedi jedrskega orožja. Ob tem je kampanja napovedala, da si bo še naprej prizadevala za odpravo jedrskega orožja po vsem svetu.

“To je čas velikih globalnih napetosti, ko bi nas izjave, ki podžigajo strasti, lahko z lahkoto, brez pretiravanja, pripeljale do neizrekljivih grozot. Nevarnost jedrskega konflikta grozeče narašča,” je opozorila kampanja v času naraščajočih napetosti in nevarne retorike med ZDA in Severno Korejo.

Ican s sedežem v Ženevi sestavlja 468 nevladnih organizacij iz 101 države, med katerimi ni Slovenije. Ustanovljena je bila pred desetimi leti in opozarja na nevarnost jedrskega orožja in si prizadeva za njegovo globalno prepoved.

Pomembno zmago je kampanja zabeležila julija, ko so Združeni narodi sprejeli nov sporazum o prepovedi jedrskega orožja, ki ga je podprlo 122 držav. A jedrske države in druge države članice zveze Nato, med njimi tudi Slovenija, se niso udeležile glasovanja, saj niso sodelovale v pogajanjih. Članice Nata so proti, ker se zanašajo na t. i. ameriški jedrski dežnik.

Izvršna direktorica Icana Beatrice Fihn je izpostavila, da bi morale vse države, ki si želijo bolj miroljuben svet brez jedrske grožnje, takoj podpisati in ratificirati pogodbo o prepovedi jedrskega orožja.

Pogodba državam prepoveduje razvoj, testiranje, proizvodnjo, nakupe, skladiščenje in posedovanje jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Prepoveduje tudi uporabo tega orožja ali celo grožnje z njegovo uporabo.

Ican sicer ni prvi Nobelov nagrajenec za mir, ki so ga odlikovali za njegova prizadevanja proti jedrskemu orožju. Pred to mednarodno kampanjo so za sorodne dosežke podelili že osem Nobelovih nagrad za mir, nazadnje Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) in njenemu tedanjemu generalnemu direktorju Mohamedu El Baradeju leta 2005.

Odločitev o dodelitvi Nobelove nagrade Icanu je večina mednarodne skupnosti pozdravila, z izjemo jedrskih sil in njihovih zaveznic, ki so se odzvale hladno.

Združeni narodi so ocenili, da je to dobro znamenje za ratifikacijo pogodbe o prepovedi jedrskega orožja. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa je izpostavila zavezanost EU svetu brez jedrskega orožja.

Jedrska sila Rusija je v odzivu izpostavila, da je “odgovorna članica jedrskega kluba” ter da je jedrsko ravnovesje pomembno za mednarodno varnost.

Zveza Nato, ki ima tri članice z jedrskim orožjem, pa je poudarila, da je treba v prizadevanjih za odpravo jedrskega orožja upoštevati “realne okoliščine” globalne varnosti. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je bil ob tem znova kritičen do pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, češ da ogroža dolgoleten napredek na področju neširjenja jedrskega orožja.

Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da ceni prizadevanja kampanje za svet brez jedrskega orožja, kar si želi tudi Slovenija. Dodalo je, da se Slovenija zavzema za postopno jedrsko razoroževanje na podlagi izvajanja pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Med tistimi, ki so slovensko vlado pozivali, naj pristopi k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja, je stranka Levica. Premier Miro Cerar je septembra odgovoril, da je sporazum morda populistično všečen, a ne more imeti nekih realnih posledic. Dodelitev Nobelove nagrade Icanu zato po mnenju Levice dokazuje, da je bil Cerarjev odziv neprimeren.

Politični analitik Klemen Grošelj je odločitev o dodelitvi nagrade kampanji za jedrsko razoroževanje označil za odsev časa, v katerem živimo. “Verjetnost jedrskega spopada prvič po koncu hladne vojne ponovno narašča in v tem kontekstu se je Nobelov odbor odločil, da temu posveti pozornost,” je dejal. Pojasnil je, da je Nobelov odbor s to potezo za nekaj časa preusmeril pozornost svetovne javnosti na vprašanje jedrskega oboroževanja oz. razorožitve.

Nobelov odbor je sicer letos prejel 318 nominacij, za 215 posameznikov in 103 organizacije. Med nominiranimi so bili med drugim sirske Bele čelade, kongovski zdravnik Denis Mukwege, zaprti savdski bloger Raif Badavi ter žvižgača Julian Assange in Edward Snowden.

Lani je Nobelovo nagrado za mir prejel kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos za prizadevanja za končanje več kot polstoletne državljanske vojne.

Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike, v sredo pa dobitnika nagrade za kemijo. V četrtek so razglasili ime nagrajenca za literaturo, prihodnji ponedeljek pa bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, letos vredne po devet milijonov švedskih kron oz. 931.000 evrov, prejeli na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. (sta)