Kolikšna je višina posredne in neposredne škode zaradi suma pranja denarja v NLB?

Poslanska skupina SDS je na predsednika Komisije za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali problematiko pranja denarja v višini milijarde evrov preko državne Nove ljubljanske banke.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji je ugotovila, da so v Novi Ljubljanski banki, ki je banka v državni lasti, v letih 2009 in 2010 izvajali plačilni promet s tujino za komitenta Iraja Farrokhzadeha, ki je britanski državljan iranskega rodu. Plačilni promet je bil izveden po modelu, ki je tipičen za pranje denarja in financiranja terorizma. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je šlo glede na tipologijo pranja denarja, prikrivanja izvora sredstev in interne ter eksterne indikatorje za utemeljen sum pranja denarja in/ali financiranja terorizma. Na ta način je bilo omogočeno plasiranje sredstev iz Irana preko NLB na račune v državah EU, Kanadi, Rusiji, Združenih državah Amerike in drugje. V dveh letih je prišlo v NLB ena milijarda evrov sredstev, ta denar pa se je prenakazal na približno 30.000 računov oziroma prejemnikov. Ob tem je potrebno poudariti, da je bil Iran v tistem obdobju pod posebnimi omejevalnimi ukrepi mednarodne skupnosti zaradi razvoja in izdelave jedrske bombe, iranska banka, preko katere je prišla večina sredstev, pa je bila celo od julija 2010 na seznamu družb, s katerimi se na območju EU ne sme poslovati.

Plačilni promet, ki je bil izveden preko NLB za Farrokhzadeha oziroma njegove družbe, je bil najvišji od vseh komitentov NLB, višji je bil tudi od komitentov kot so družbe Telekom Slovenija, Krka in Gorenje. Takratna uprava NLB je plačilni promet Farrokhzadeha oziroma njegove družbe oprostila plačevanja vseh provizij. Pri vsem tem pa se postavlja tudi vprašanje provizij osebi oziroma osebam, ki so omogočile pranje denarja in/ali financiranja terorizma. Po nekaterih informacijah naj bi te provizije znašale med 30 do 50 odstotkov, kar pomeni, da se je oseba oziroma osebe, ki so organizirale pranje denarja, okoristile z zneskom, ki znaša med 300 do 500 milijonov evrov. Jasno se postavlja vprašanje, kje je sedaj ta denar in za kakšne namene je bil oziroma se uporablja.

Preiskovalna komisija je ugotovila, da je bil v NLB v obdobju med 2007 in 2011 praktično nedelujoč sistem preprečevanja denarja in financiranja terorizma. Tedanje uprave NLB so bile o sumljivih transakcijah podrobno obveščene, na to jih je dvakrat v obdobju med 2007 in 2011 opozorila tudi interna revizija. NLB sumljivih transakcij ni prijavila Uradu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, čeprav so bile tedanje uprave o tem pravočasno in primerno opozorjene s strani operativnih ravni NLB. Preiskovalna komisija upravičeno domneva, da so se sumljive transakcije za Farrokhzadeha lahko nadaljevale zgolj zaradi podpore tedanjih uprav NLB. Zato tedanje uprave NLB nosijo vso objektivno in subjektivno odgovornost.

Preiskovalna komisija je tudi ugotovila, da regulator finančnega trga, to je Banka Slovenije, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ni sistematično nadzirala. Dopustila je, da je imela največja državna banka nedelujoč sistem preprečevanja pranja denarja, s tem je Banka Slovenija opustila svojo regulatorsko vlogo in povzročila sistemsko tveganje na slovenskem bančnem trgu. O sumu pranja denarja in financiranja terorizma preko NLB je bilo podrobno obveščeno tudi tedanje vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije.  Čeprav se je KPK  s to zadevo ukvarjala v sklopu postopka ugotavljanja domnevno koruptivnega ravnanja poslovodnih oseb v NLB, v kasnejšem poročilu na podlagi te preiskave zadeva Farrokh ni bila omenjena niti z besedo. Še več, tedanji član vodstva KPK Rok Praprotnik je v NLB še pred dokončanjem tega poročila dobil v NLB službo predstojnika centra za skladnost poslovanja, kateremu neposredno podrejen je pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja.

Šokantna je ugotovitev Preiskovalne komisije, da je Farrokhzadeh v obdobju, ko je bilo njegovo poslovanje s strani urada že označeno za sumljivo in so ga spremljale in preiskovale Sova, Policija, Banka Slovenije in urad, o njegovem poslovanju pa je bil obveščen tudi večji del tedanjega političnega vrha, še naprej nemoteno posloval. O poslovnem sodelovanju državne NLB in Farrokhzadeha oziroma njegove družbe ter mednarodnih tveganjih, ki so s tem povezani, so bili podrobno obveščeni tedanji predsednik republike Danilo Türk, predsednik Vlade Borut Pahor, minister za finance Franci Križanič, pravosodni minister Aleš Zalar in notranja ministrica Katarina Kresal. Nihče od njih ni ukrepal, zato na podlagi ugotovitev Preiskovalne komisije nosijo subjektivno in objektivno odgovornost, ker so opustili dolžno ravnanje.

Zato, da se razišče ta primer suma pranja denarja in/ali financiranja terorizma in da vpletene osebe za to odgovarjajo, bi morale vse osebe, ki so bile takrat na političnih, javnih in visokih uradniških funkcijah in niso ukrepale, danes pa zasedajo iste ali celo višje funkcije, nemudoma odstopiti. To je predpogoj, da se preprečijo novi podobni primeri oziroma, da se razišče ali se podobni primeri še dogajajo.

V poslanski skupini SDS po končani razpravi v sprejem predlagamo naslednja sklepa:
1. Komisija za nadzor javnih financ pričakuje od pristojnih institucij (Policija, tožilstvo), da primer suma  pranja denarja in/ali financiranja terorizma s strani komitenta Iraja Farrokhzadeha oziroma njegove družbe preko NLB podrobno, natančno in z vso skrbnostjo preiščejo.
2. Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado RS, da oceni višino neposredne in posredne škode zaradi suma  pranja denarja in/ali financiranja terorizma s strani komitenta Iraja Farrokhzadeha oziroma njegove družbe preko NLB, ki sta ju imeli NLB in država Slovenija.