V Nemčiji zmagovalka volitev unija CDU/CSU, v bundestag prvič po 2. svetovni vojni tudi skrajna desnica
Merklova: Dosegli smo strateški cilj, oblikovali bomo vlado
Glede na izide vzporednih volitev je unija CDU/CSU dobila med 32 in 33 odstotkov glasov, kar je sicer precej manj kot na zadnjih volitvah leta 2013, ko so jih dobili 41 odstotkov in se jim je le za las izmuznila absolutna večina.
Za slabši rezultat unije je očitno vsaj delno odgovorna bavarska veja stranke, CSU, ki je na Bavarskem glede na izide vzporednih volitev tamkajšnje televizije dobila najmanj glasov po letu 1949, in sicer 38,5 odstotka. Na zadnjih volitvah leta 2013 je zanjo glasovalo 49,3 odstotka volivcev.
Merklovi se tako obeta četrti mandat na čelu vlade v Berlinu, a prej bo morala oblikovati vladno koalicijo. Glede na to, da dosedanji koalicijski partnerji socialdemokrati po hudem volilnem porazu napovedujejo odhod v opozicijo, se kot najbolj verjetna možnost kaže t. i. jamajška koalicija z liberalci, ki so se vrnili v parlament, in Zelenimi.
Že pred volitvami je Merklova odločno zavrnila možnost sodelovanja s skrajno desno Alternativo za Nemčijo, ki se je s 13 odstotki uvrstila na tretje mesto in bo prvič prišla v parlament.
V bundestagu prvič po drugi svetovni vojni skrajna desnica
Skrajno desna Alternativa za Nemčijo je na današnjih parlamentarnih volitvah dobila okoli 13 odstotkov glasov in se kot prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni uvrstila v bundestag. “Spremenili bomo to državo,” je po objavi izidov vzporednih volitev dejal eden od vodij stranke Alexander Gauland.
AfD naj bi imela v parlamentu najmanj 60 poslancev, morda pa celo 90, zagotovo pa bodo v opoziciji, saj je kanclerka Angela Merkel, ki bo vnovič oblikovala vlado, že pred volitvami izključila možnost sodelovanja s skrajno desnico.
Danes je kanclerka po objavi izidov volitev dejala, da je pred novim izzivom, in sicer da njena stranka pridobi nazaj volivce, ki so glasovali za AfD.
Na vzhodu države je AfD po poročanju nemške tiskovne agencije dpa postala celo druga najmočnejša stranka in je dobila prek 20 odstotkov glasov.
Ena od vodij AfD Frauke Petry je dejala, da današnji rezultat pomeni pripravo na “spremembo v vladi” v letu 2021, ko bodo naslednje volitve. Dejala je, da bodo v parlamentu zastopali ideje, kakršne so doslej zagovarjali kot zunajparlamentarna stranka.
Kanclerska kandidatka stranke Alice Weidel pa je napovedala, da bodo zahtevali oblikovanje parlamentarne komisije, ki bo preiskala domnevne kršitve zakonodaje, ki jih je med begunsko krizo zagrešila kanclerka Merklova. Dejala je, da bi morali Merklovi soditi zaradi odločitve, da ne upošteva evropske uredbe, da morajo prosilci za azil prošnjo vložiti v prvi članici EU, v katero pridejo.
AfD je za vstop v parlament oziroma “zgodovinski rezultat” že čestitala vodja francoske skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, medtem ko je vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn dejal, da bodo v nemškem parlamentu 70 let po koncu vojne znova sedeli neonacisti. “Vse demokratične nemške stranke morajo zdaj stopiti skupaj,” je dejal.
Pred stolpnico v Berlinu, kjer je AfD pričakala volilne izide, se je zvečer zbralo okoli 300 ljudi, ki so protestirali proti stranki. S transparenti so AfD med drugim očitali rasizem. Na enem od njih je po navedbah dpa pisalo “Rasizem ni alternativa”.
Med protestniki so bili tudi člani skrajne levice, dogajanje pa je pozorno spremljala policija. Demonstracije proti AfD potekajo tudi v nekaterih drugih nemških mestih, med drugim Kölnu in Frankfurtu.
Osrednji nemški judovski svet je rezultat AfD označil za največji izziv v zgodovini povojne Nemčije. “Prvič je bila v bundestag izvoljena desničarska populistična stranka, ki močno sovpada z desničarskim ekstremizmom,” so navedli v svetu. Izrazili so pričakovanje, da bodo “demokratične sile” razkrile pravi obraz AfD in “njene prazne, populistične obljube”.
Predsednik Svetovnega judovskega kongresa Ronald S. Lauder pa je dejal, da ga volilni izid za AfD spominja na “najhujše” v zgodovini Nemčije. Opozoril je, da člani AfD kažejo stopnjo nestrpnosti, ki je v Nemčiji ni bilo že desetletja. Merklovi je čestital za zmago in ob tem izrazil pričakovanje, da bodo druge stranke AfD v prihodnje preprečile oblikovanje koalicije.
AfD je bila ustanovljena kot stranka, ki nasprotuje evru, nato pa je začela zagovarjati skrajno desna desna stališča, predvsem v luči prihoda beguncev v Nemčijo.
Vstop v nemški zvezni parlament se obeta šestim strankam
Glede na izide vzporednih volitev se vstop v bundestag obeta šestim strankam. Krščanskim demokratom, socialdemokratom, Levici in Zelenim, ki so bili v parlamentu pretekla štiri leta, se bodo pridružili stari znanci liberalci in novinci iz Alternative za Nemčijo. Sledi nekaj podatkov o strankah.
KRŠČANSKI DEMOKRATI (CDU/CSU)
Število članov: 430.000
Barva: črna
Možni koalicijski partnerji: FDP, SPD, morda Zeleni
O stranki: CDU, ki je bila ustanovljena leta 1950, je hitro postala najmočnejša nemška stranka v povojnem obdobju. Skupaj s sestrskimi krščanskimi socialisti (CSU) iz Bavarske so vladali kar 47 let. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 je unija CDU/CSU dobila 41,5 odstotka glasov oziroma 311 od 630 sedežev, tako da je za las zgrešila absolutno večino. Letos naj bi jih med 32,5 in 33,5 odstotka.
Jedro CDU in CSU še vedno predstavljajo starejši ljudje, ki hodijo v cerkev in živijo na podeželju, predvsem na jugu Nemčije. Krščanski demokrati so sredinska stranka, ki izhaja iz krščanskega razumevanja ljudi, so zapisali na svoji spletni strani. Med glavnimi vrednotami so svoboda, solidarnost in pravičnost.
Kandidatka za kanclerko: 63-letna Angela Merkel ima že naziv voditeljice z najdaljšim stažem na Zahodu. Je prva ženska na vrhu nemške vlade in tudi prva Vzhodna Nemka. Za položaj kanclerke se poteguje četrtič.
Merklova, ki kot prva ženska stranko vodi od leta 2000, krščanske demokrate počasi modernizira in pomika nekoliko bolj v levo.
SOCIALDEMOKRATI (SPD)
Število članov: 440.000
Barva: rdeča
Možni koalicijski partnerji: Zeleni, CDU in Levica
O stranki: Najstarejšo nemško stranko so ustanovili leta 1875, v povojnem obdobju pa je v koaliciji sodelovala 34 let, od tega jo je 21 let vodila. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 je osvojila 25,7 odstotka glasov oziroma 193 od 630 sedežev v parlamentu. Letos naj bi jih med 20 in 21 odstotkov.
Socialdemokrati so tradicionalno stranka delavcev in sindikalistov, zato ostajajo najbolj priljubljeni na gosto poseljenem zahodu države. Najmočnejše področje stranke je socialna politika, saj zagovarja močno socialno ogrodje. SPD gre zahvala, da so v Nemčiji leta 2015 uveljavili minimalno plačo.
Kandidat za kanclerja: V nemški politiki je 61-letni Martin Schulz novinec, saj je bil od leta 1994 dejaven v Evropskem parlamentu, nazadnje kot predsednik. Ko je bil v začetku leta imenovan za kanclerskega kandidata stranke je postal zelo priljubljen, a je v naslednjih mesecih njegova priljubljenost hitro padla. Zavezal se je, da bo stranko vrnil k njenim levim koreninam.
LEVICA
Število članov: 60.000
Barva: rdeča
O stranki: Ustanovljena je bila leta 2007. Levica še nikoli ni bila del koalicije v bundestagu, je pa večkrat sodelovala v koaliciji s SPD v deželnih parlamentih.
Na zadnjih volitvah v zvezni parlament leta 2013 je osvojila 8,6 odstotka glasov in tako postala največja opozicijska stranka. Letos naj bi jih dobila devet odstotkov. Levica je glasna zagovornica dviga minimalne plače, strožjega nadzora trga in večjega vlaganja v socialo.
Bolj priljubljena je med mlajšimi “protestnimi” volivci, ki niso zadovoljni s tradicionalnimi strankami. Sodeč po anketah je kar nekaj podpornikov Levice v zadnjem času prešlo k AfD.
Kandidata za kanclerja: Vzhodna Berlinčanka Sahra Wagenknecht je s svojimi močnimi nastopi postala simbolna osebnost Levice. Hči Nemke in Iračana navdušuje tudi na spletu, saj posnetki pogosto zberejo po več sto tisoč ogledov. Zna navdušiti cele dvorane, saj 48-letnica povzame vzdušje in ga uporabi sebi v prid, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Ob boku Wagenknechtovi se za kanclerja poteguje tudi 59-letni Dietmar Bartsch, ki velja za reformista in arhitekta močne rdeče-rdeče-zelene koalicije. Kljub številnim vodilnim položajem v stranki je javnosti manj znan.
ZELENI
Število članov: 60.000
Barva: zelena
O stranki: Zeleni so se rodili iz protikulturnega gibanja in so bili sprva znani kot Zavezništvo 90/Zeleni. Zeleni so bili ustanovljeni leta 1980 in so prvič vstopili v parlament leta 1983, zavezništvo pa je bilo ustanovljeno leta 1993. Leta 2000 jih je socialdemokrat Gerhard Schröder povabil v koalicijo.
V stranki se člani delijo na tako imenovane realiste in fundamentaliste. V zadnjih letih je v stranki vedno več realistov, ki so pripravljeni sprejeti kompromise v zameno za glas v vladi. Med glavnimi cilji stranke ostaja zaščita okolja, zagovarjajo tudi bolj levo usmerjene načrte za davčno reformo in socialno politiko.
Na zadnjih volitvah jih je podprlo 8,4 odstotka volivcev, letos pa naj bi dobili devet odstotkov glasov.
Kandidata za kanclerja: Starši 51-letnega Cema Özdemirja so se v 60. letih prejšnjega stoletja iz Turčije preselili v Nemčijo. Zato rad govori o svojem odraščanju med dvema kulturama v majhnem mestu Bad Urach. Med bolj pomembnimi temami zanj je integracija. Leta 1994 je postal prvi poslanec s turškimi koreninami v zveznem parlamentu, od leta 2008 pa je predsednik stranke.
Poleg njega je kandidatka Zelenih za kanclerko tudi 51-letna Katrin Göring-Eckardt, ki je bila med letoma 2005 in 2013 podpredsednica nemškega parlamenta. Kandidatka stranke za kanclerko pa je bila že leta 2013.
ALTERNATIVA ZA NEMČIJO (AfD)
Število članov: 27.000
Barva: svetlo modra
O stranki: Stranki, ki je bila ustanovljena nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami leta 2013, se je vstop v parlament že takrat izmuznil le za las. V zadnjih štirih letih so njene predstavnike izvolili v 13 deželnih parlamentov ter v Evropski parlament. Letos se je s 13 odstotki glasov zanesljivo uvrstila v bundestag.
AfD si želi zapreti meje EU, preprečiti vstop migrantov v Nemčijo in deportirati vsakogar, ki mu zavrnejo prošnjo za azil. Zagovarjajo tradicionalno nemško kulturo in zavračajo islam kot del nemške družbe. Če bo prestopila parlamentarni prag, bo prva skrajno desna stranka v bundestagu po drugi svetovni vojni.
V Nemčiji že dolgo poteka debata, kako skrajna je dejansko AfD in ali bi jo bilo treba celo prepovedati zaradi nacističnih stališč. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je nedavno opozoril, da Nemčiji grozi, da bo imela prvič po drugi svetovni vojni v parlamentu dejanske naciste.
Stranka je prevzela volivce skoraj vseh drugih večjih strank. Bolj priljubljena je med volivci z manjšim prihodkom in nižjo izobrazbo. V stranki je le 15 odstotkov žensk.
Kandidata za kanclerja: Nekdanji član CDU, 76-letni Alexander Gauland je iz nezadovoljstva zapustil stranko in se pridružil AfD. Velja za enega pomembnejših podpornikov desnonacionalnega krila AfD, ki se ne izogiba provokativnim izjavam.
Poleg Gaulanda pa je kandidatka tudi 38-letna Alice Weidel, ki s svojo istospolno partnerko in dvema otrokoma živi ob Bodenskem jezeru. Weidlova se precej razlikujejo od Gaulanda in predstavlja bolj gospodarsko liberalno krilo stranke.
LIBERALCI (FDP)
Število članov: 54.000
Barva: rumena
O stranki: Stranka ima vse od ustanovitve leta 1948 pomembno vlogo v Nemčiji. Hud udarec je utrpela na zadnjih volitvah leta 2013, ko je ostala pred vrati bundestaga, kamor se zdaj z desetimi odstotki glasov vrača. Sicer pa je bila FDP koalicijska partnerica kar 41 let, kar je dlje kot katera koli druga stranka.
FDP je stranka prostega trga, zato ni presenetljivo, da je najbolj priljubljena med samozaposlenimi, lastniki podjetij in odvetniki. Zagovarja posameznikovo svobodo, podpira nižje davke, a obenem nasprotuje popolni svobodi na finančnih trgih.
Kandidat za kanclerja: Novemu političnemu zvezdniku liberalcev Christianu Lindnerju je uspelo po porazu leta 2013 brez večjih težav oživiti stranko. Na majskih volitvah v deželni parlament v Severnem Porenju-Vestfaliji je kot vodilni kandidat popeljal svojo stranko do 12,6 odstotka glasov in ob bok CDU ponovno na oblast. Če mu kaj podobnega uspe 24. septembra, se namerava posloviti od deželne politike in se preseliti v Berlin, je napovedal. V predvolilnem boju karizmatični 38-letnik deluje sproščeno. S svojo manekensko podobo na plakatih in tridnevno brado se je dobro odrezal med mladimi. (sta)
Čestitke tudi iz Slovenije! Mnogim evropskim politikom je lahko Merklova po sposobnosti in človečnosti vzor!
Niso ji škodili ne milijoni migrantov, vse dokler je nemško gospodarstvo močno. Nauk za vse druge evropske politike. Dokler je ljudstvo relativno zadovoljno s svojimi plačami in standardom, bodo volili preizkušeno.
Angela Merkel pač obvlada posel politike… in potem, ko Luda Mila reče, da bi rada bila kot Merklova, je to smešnica leta. Ona je dobra samo za šefico stranke 4 poslancev.
čestitke nemcem!
dokler bodo še naprej volili v glavnem konservativce in desno bo vse OK…..
sem zadovljen, da so se vrnili desni liberalci , da se hinavec in lenobni nesposobnež sulćić jezi, da ga niso podprli…..
še bolj sem pa vesel, da je skrajna levica dobila tekmece na skrajni desnici….ajd…čeprav so uvoženi smrdeči podivjani nestrpni večinoma kao urbani zeleni in linkićimuslići še vedno preveč v prednosti pred adf…..ajd….
upam, da je vsem jasno, da zelene in rdeče vodita dva uvožena muslića—-turčin in iraćan , ki dvije sovražita domordne nemce….upam, da je to jasno vsem….in da
turkinja….iračanka….ajd….oba kao skrajna levičarja…..kot muslići v molenbeeku v letih 90…..sedaj pa …….ajd….toliko v vednost…..
živela desnica! Skrajna desnica pa še posebej!!!! Heil…. pa to.. a ne?
Ma, smo se hejcali, oštja…